Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6885cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba in sklep III Ips 12/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.04.2018samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti - gospodarska pogodba - kreditno razmerje - povrnitev sredstev - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - dovoljene oblike sosporništva - dovoljenost revizije - splošno pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - zavrženje revizijeIz datuma sestave priloženega pooblastila tako izhaja, da je bilo sestavljeno več kot sedem mesecev pred izdajo izpodbijane sodbe in to v času, ko je bila zadeva sicer predložena v reševanje sodišču druge stopnje. Tudi po vsebini predstavlja predloženo pooblastilo splošno pooblastilo, iz katerega ne izhaja, da je izdano z namenom pooblastitve pooblaščenke za vložitev revizije. Razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo kreditnega razmerja, ki ga je 88. členu ZZD izrecno dopuščal; zato je tudi razmerje med strankama Samoupravnega sporazuma treba razumeti kot gospodarsko pogodbo iz drugega odstavka 25. člena ZOR. Zato tudi za terjatve iz tega razmerja velja triletni zastaralni rok po 374. členu ZOR. Tožeča stranka je v vlogi z dne 25. 10. 2011 uveljavljala eventualno kumulacijo na aktivni strani, ki je ZPP ne ureja med dovoljenimi oblikami sosporništva. Položaj na aktivni strani v pravdi je drugačen. Če obstaja ena obveznost dolžnika in hkrati negotovost,...
VSRS Sodba in sklep II Ips 105/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.06.2018izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizijaTožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.
VSRS sodba II Ips 98/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.2016denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - denacionalizacijski zavezanec - višina nadomestila - primerljiva tržna najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - izvedensko mnenje - strokovne izvedenske metode - davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitevDrugi odstavek 72. člena ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki je v postopku uspel, upravičenje za nazaj, zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Tako je v obravnavani zadevi ravnalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je izhajalo iz stanja vrnjenega objekta, kakršno je bilo v času uveljavitve ZDen, kasnejših sprememb pa ni upoštevalo. Po 62. členu ZSZ je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Neposredni uporabnik je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča stvar razmerja...
VSRS sodba II Ips 62/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.06.2016povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zapor - pravica do rehabilitacije in odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - enotna odškodnina - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - poslovanje v preteklosti - trditveno in dokazno bremeOdmera denarne odškodnine zaradi neupravičeno odvzete prostosti.Izgubljeni dobiček je dohodek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, a ga zaradi nastopa škodnega dogodka ni bilo mogoče doseči. Njegov izračun je vedno hipotetična ocena dejstva, ki ni nastopilo, podjetniku pa predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Oboji so torej tožnikovo trditveno in dokazno breme, izhodišče za njihov izračun pa obseg poslovanja, o katerem praviloma sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Čeprav je izgubljeni dobiček ocena hipotetičnega dejstva, o njem ni dovoljeno ugibati.
Sklep II DoR 371/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014dopuščena revizija – singularno pravno nasledstvo - pasivnost singularnih pravnih prednikov – vrnitev v prejšnje stanje – stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – postavitev električnega daljnovoda - pogoj – odložni pogoj - soglasje dano pod odložnim pogojem - postavitev električnega voda - priposestvovanje stvarne služnosti - prekarij – pravica rabe - brezplačna uporaba za nedoločen čas - preklic rabe - tožba za varstvo lastninske praviceRevizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka? - ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem? - ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika? - ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?
VSRS Sklep I Kp 14183/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.07.2017izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristanskostSodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa.
VSRS Sklep I Up 265/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018dovoljenost tožbe - upravni akt - tožba zaradi molka organaOcena državnotožilske službe ni upravni akt, zato je v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati. Tožbo zaradi molka je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar ocena državnotožilske službe ni.
Sklep I Up 255/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.2014soglasje inšpektorja za delo - procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - inšpektorjevo soglasje ni samostojna upravna odločba - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitviInšpektorjevo soglasje glede na zakonsko ureditev predstavlja le procesno predpostavko v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi doječi materi in v razmerju do odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki je lahko predmet presoje v delovnopravnem sporu), nima lastnosti samostojne upravne odločbe, ker se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi (tožeče) stranke. Odločba o zavrnitvi vloge za izdajo soglasja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sklep I Up 171/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.05.2013ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določenKer zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.
Sklep II DoR 248/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2011odstop od sodne prakse - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neudeležba tožnika na kasnejšem naroku - sankcije zaradi izostanka z narokaPogoji za dopustitev revizije niso podani.
VSRS Sklep I Up 91/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.03.2016elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbePredhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor.
VSRS Sodba XI Ips 62515/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2019zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudiO pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla. Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se...
VSRS Sklep II DoR 377/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2019dopuščena revizija - pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - zastaranje terjatveRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena OZ glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota.
VSRS sklep II DoR 250/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.02.2016dopuščena revizija - osebnostne pravice - okrnitev svobode - pripor - odškodnina - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaRevizija se dopusti glede vprašanj ali je bila tožeči stranki dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega posega v njegovo pravico do prostega gibanja in ali sta nižji sodišči s tem, ko sta upoštevali okoliščino, da je bila tožniku že predhodno odvzeta oziroma omejena prostost, kršili razpravno načelo.
VSRS Sklep I Up 64/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - ni upravni aktPo presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča.
VSRS sodba in sklep II Ips 415/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2014dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodbaUpoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
VSRS Sodba in sklep II Ips 235/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018predpogodba - prenehanje veljavnosti predpogodbe - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - nezapadla obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - sporazumna razveza - konkludentna sklenitev sporazuma - skrbnik za poseben primer - neupravičena oseba - tožeča stranka - razrešitev skrbnika za poseben primer - izjava volje - obresti - dopuščena revizijaNižji sodišči sta zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepravilno presodili, da je bila Predpogodba razvezana oziroma da je tožnica od Predpogodbe enostransko odstopila. Ker Predpogodba še vedno velja, tudi ni pravilna odločitev nižjih sodišč o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po petem odstavku 111. člena OZ in drugem odstavku 382. člena OZ. Zaključek nižjih sodišč, da je tožnica od Predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve, je v nasprotju s 103. in 105. členom OZ. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je bil rok za sklenitev prodajne pogodbe (torej rok za izpolnitev Predpogodbe) končno določen na 60 dni po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ko bo kupec lahko sklenil prodajno pogodbo z lastniki nepremičnin (torej po zaključku zapuščinskega postopka), in ker sta ugotovili tudi, da ni šlo za fiksno pogodbo v smislu 104. člena OZ (saj izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe), je napačno stališče nižjih...
Sklep II DoR 23/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.05.2011dopuščena revizija - javna pot – pravni status zemljišča – odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja občine – poškodba pri hoji po stopničasti tlakovani potiRevizija se dopusti glede vprašanj, ali so pravilna stališča sodišča druge stopnje, da stopničasta tlakovana pot v gozdu, ki je v solasti občine in fizične osebe, ter ni javno dobro niti ni kategorizirana kot javna pot, predstavlja javno pot v smislu Zakona o javnih cestah, da je prva toženka odgovorna za njeno vzdrževanje in da je delež odgovornosti prve toženke 50%.
VSRS Sklep II DoR 363/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljiščePogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani.
Sklep Dsp 78/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.11.2009dopustitev revizije – pritožba – odstop od sodne prakse - zavrnitev dokaznega predlogaSodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga.

Izberi vse|Izvozi izbrane