<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sodba in sklep VIII Ips 273/2015
ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.IPS.273.2015

Evidenčna številka:VS3006733
Datum odločbe:21.06.2016
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 68/2015
Senat:mag. Ivan Robnik (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič
Odločba US:/
Področje:DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem

Jedro

V obravnavanem primeru so izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca.

Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi pravnomočno odpovedana.

Izrek

Revizija zoper sklep o stroških postopka se zavrže.

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v drugem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se glasi:

"Ugotovi se, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od vključno 9. 4. 2014 do vključno 28. 2. 2015 z istimi pravicami in obveznostmi, kot jih je imel pri delodajalcu prenosniku A. s.p.. Toženi stranki se naloži, da tožnika za navedeno obdobje prijavi v zavarovanja, mu obračuna vse neizplačane plače, od bruto zneskov odvede davke in prispevke, tožniku pa izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. v mesecu za plačo prejšnjega meseca."

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 320,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od 7. 4. 2014 dalje z istimi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, kot jih je imel pri delodajalcu prenosniku A. s.p., ter zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Tožnik je bil pri delodajalcu prenosniku A. s.p. zaposlen za določen čas enega leta, od 1. 3. 2014 dalje. Občina Horjul je nato 21. 3. 2014 dovoljenje za poslovanje podružnične lekarne na območju občine Horjul od 7. 4. 2014 dalje podelila toženi stranki. Sodišče prve stopnje je presodilo, da ni šlo za prenos podjetja in posledično spremembo delodajalca v smislu 75. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), ker ni ugotovilo prenosa vseh materialnih sredstev za opravljanje dejavnosti in prenosa delavcev.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremenilo in ugotovilo, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen od 7. 4. 2014 do vključno 28. 2. 2015 z istimi pravicami in obveznostmi, kot jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ter za ta čas ugodilo zahtevku za reparacijo. Zavrnilo pa je zahtevek za reintegracijo in priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po 1. 3. 2015.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožniku pri delodajalcu prenosniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in delovno razmerje, ki je tožniku pravnomočno prenehalo, s sodbo sodišča ne more oživeti ter se nadaljevati pri delodajalcu prevzemniku. Poleg tega je bil tožnik do vključno 8. 4. 2014 v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku in mu je sodišče zmotno priznalo delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku od 7. 4. 2014 dalje. Za obstoj instituta spremembe delodajalca je potrebno, da so preneseni oziroma prevzeti vsi delavci, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Kriterij nadaljevanja lekarniške dejavnosti sodišče ne bi smelo upoštevati pri presoji ohranitve identitete podružnične lekarne, saj je nadaljevanje lekarniške dejavnosti brez prekinitve bistvo lekarniške dejavnosti. Tudi odkup celotne zaloge zdravil ne pomeni prenosa opredmetenih osnovnih sredstev, še posebej, ker je bilo treba zalogo dopolniti. Na drugi strani je spregledalo, da tožena stranka brez svojega računalnika, blagajne, laboratorijske opreme, itd. ne bi mogla nadaljevati lekarniške dejavnosti v podružnični lekarni.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je delno nedovoljena.

6. Odločitev o stroških postopka je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP). Revizija zoper pravnomočne sklepe je dovoljena le izjemoma. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, zoper njega vložena revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (377. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

7. Revizija je sicer delno utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9. Tožnik je bil pri delodajalcu A., s.p. zaposlen od 1. 3. 2014, za določen čas enega leta, na delovnem mestu farmacevt - receptor. Delo je opravljal v lekarniški podružnici Horjul. Občina Horjul je od 7. 4. 2014 dalje dovoljenje za poslovanje podružnične lekarne na njenem območju podelila toženi stranki. Ker je imel tožnikov delodajalec dovoljenje za opravljanje lekarniške dejavnosti na navedeni lokaciji do 6. 4. 2014, mu je redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je tožniku dne 8. 4. 2014 prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu. Tožena stranka ob pričetku opravljanja dejavnosti v podružnični lekarni Horjul ni prevzela delavcev od dotedanjega koncesionarja A. s.p., ampak je pripeljala svoje delavce.

10. Stališče tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni šlo za prenos podjetja ali dela podjetja in posledično spremembo delodajalca v smislu prvega odstavka 75. člena ZDR-1, ni utemeljeno. Po določbi prvega odstavka 75. člena ZDR-1 preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca. Navedeno zakonsko določbo je treba razlagati skupaj z Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (v nadaljevanju: Direktiva) in prakso Sodišča Evropske unije (SEU).

11. SEU je v zadevi Spijkers C-24/85 presojo prenosa podjetja vezalo na celovito oceno okoliščin, ki se nanašajo na tip podjetja ali obrata, ali so prenesene nepremičnine, premičnine in pravice, vrednost pravic v času prenosa, ali je novi delodajalec prevzel večino delavcev ali ne, ali so prenesene tudi stranke, kakšna je stopnja podobnosti dejavnosti pred prenosom in po njem in čas morebitne začasne prekinitve dejavnosti. Iz nadaljnjih odločitev SEU izhaja, da je treba odgovor, ali gre v posameznem primeru za prenos, iskati v značilnih dejstvih prenosa in na podlagi teh dejstev presoditi, ali je šlo za prenos ali ne (zadeve Raygaard C - 48/94, Süzen - C-13/95 in Liikenne – C-172/99).

12. Iz dejanskih ugotovitev (na katere je revizijsko sodišče vezano – 370. člen ZPP) izhaja, da se tožena stranka in tožnikov prejšnji delodajalec ukvarjata z enako, lekarniško dejavnostjo. Lekarniška podružnica Horjul je pod prejšnjim in sedanjim koncesionarjem poslovala na isti lokaciji, pod istim imenom, z istim delovnim časom, isto telefonsko številko, ter istimi potencialnimi strankami. Prostori, v katerih se nahaja, so v lasti družbe B., d.d., ki jih ta oddaja toženi stranki, prej pa jih je oddajala tožnikovemu delodajalcu. Tožnikov delodajalec je pohištvo v podružnici najel od prejšnje koncesionarke C. - v stečaju, to pohištvo pa je nato od nje najela oziroma odkupila tudi tožena stranka. Tožena stranka je sama priskrbela del sredstev (hladilniki, računalniki, tiskalniki, čitalci, programska oprema) in od tožnikovega delodajalca odkupila zalogo zdravil, ki se je nahajala v lekarni.

13. V obravnavanem primeru so torej izpolnjeni naslednji kriteriji, ki kažejo na prenos gospodarske enote oziroma organiziranega skupka virov: prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti, v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialni strankami. Lahko ugotovimo, da gre za tip prenosa, pri katerem so glede presoje o identiteti gospodarske enote pomembna delovna sredstva. Zato je utemeljena materialnopravna presoja, da gre v zgoraj navedenih okoliščinah konkretnega primera za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti in posledično spremembo delodajalca. Stališče tožene stranke, da morajo biti kriteriji pa presojo prenosa gospodarske enote izpolnjeni kumulativno, ne izhaja iz prakse SEU in ni utemeljeno. SEU je namreč poudarilo, da je potrebno kriterije obravnavati povezano in glede na okoliščine konkretnega primera presoditi, ali je šlo za pravni prenos podjetja in posledično spremembo delodajalca.

14. Pri presoji, ali je šlo za prenos podjetja, je lahko pomemben tudi delovnopravni kriterij, torej ali je novi delodajalec prevzel večino zaposlenih delavcev, vendar ne takrat, kadar so pri opredelitvi prenosa (predvsem) pomembna delovna sredstva (kot v obravnavanem primeru). V takšnih primerih pri opredelitvi prenosa ni bistvenega pomena delovna sila. V obravnavanem primeru torej delovnopravni kriterij ni odločilen oziroma nima vpliva na presojo, ali je šlo za pravni prenos opravljanja lekarniške dejavnosti. V podružnični lekarni Horjul je bila poleg tožnika zaposlena še ena delavka, ki je še vedno v delovnem razmerju pri delodajalcu A s.p. in delo opravlja v Dobrovi. V kvoto zaposlenih pri delodajalcu prenosniku tudi ni mogoče šteti C. C., ki je imel status samostojnega podjetnika posameznika in preko pogodbe civilnega prava opravljal delo v podružnični lekarni Horjul. Tožena stranka je kot novi koncesionar torej dejansko lahko prevzela le tožnika. Drugačne revizijske navedbe (da tožena stranka ni prevzela vseh delavcev in zato naj ne bi šlo za prenos) niso utemeljene.

15. Po sodni praksi SEU (1) se delavec v primeru prenosa ne more odpovedati pravicam, ki so mu zagotovljene s prisilnimi določbami Direktive, ker je varstvo delavčevih pravic stvar javnega interesa. Prav zaradi tega 3. člen Direktive določa (podobno tudi 75. člen ZDR-1), da pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, na podlagi takega prenosa preidejo na prevzemnika. Na ta način prevzemnik vstopi v pravni položaj delodajalca prenosnika nasproti vsem delavcem - brez pravice, da bi sam izbral, s katerim od delavcev bo nadaljeval delovno razmerje (2).

16. Tudi Vrhovno sodišče je že v več zadevah (3) poudarilo, da v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja že na podlagi zakona pride do avtomatičnega prenosa pravic, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika. Zakon za te primere ne predvideva odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku, prav tako pa ni potreben poseben sporazum o prevzemu delavcev (4).

17. Glede na kogentno zakonsko ureditev in sodno prakso SEU v obravnavanem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca prenosnika ni bila potrebna in je zato brez pravnega učinka. Kljub odpovedi se je tožniku nadaljevalo delovno razmerje pri toženi stranki in se slednja ne more uspešno sklicevati na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi pravnomočno odpovedana.

18. Tožena stranka pa utemeljeno opozarja, da je tožniku pri delodajalcu prenosniku delovno razmerje trajalo do vključno 8. 4. 2014, in ker ne more imeti priznanih dveh delovnih razmerij za polni delovni čas hkrati, se mu je delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku nadaljevalo od 9. 4. 2014 do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (28. 2. 2015). Zato je revizijsko sodišče v tem delu sodbo sodišča druge stopnje spremenilo in odločilo, kot izhaja iz izreka (prvi odstavek 380. člena ZPP). V preostalem delu je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ker je tožena stranka z revizijo uspela v sorazmerno majhnem delu (tretji odstavek 154. člena ZPP), se tožniku na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 320,00 EUR (tar. št. 3300).

---.---

Op. št. (1): Primer Temco (zadeva C-51/00).

Op. št. (2): Primerjaj z zadevo VIII Ips 446/2007 z dne 8. 9. 2009.

Op. št. (3): Primerjaj zadeve VIII Ips 308/2010 z dne 21. 2. 2012, VIII Ips 209/2011 z dne 5. 12. 2011 in VIII Ips 181/2012 z dne 14. 1. 2013.

Op. št. (4): Primerjaj zadevo VIII Ips 432/2009 z dne 21. 12. 2010, VIII Ips 106/2010 z dne 19. 12. 2011 in VIII Ips 59/2015.


Zveza:

ZDR-1 člen 75/1. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
Datum zadnje spremembe:
26.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk2Nzky