<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 399/2009
ECLI:SI:VSRS:2010:I.UP.399.2009

Evidenčna številka:VS1013084
Datum odločbe:30.12.2010
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS (zunanji oddelek v Celju) U 311/2008
Področje:KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
Institut:izbira koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja - izrek odločbe o izbiri koncesionarja - pravni interes neizbranega prijavitelja

Jedro

V postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene.

Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, U 311/2008-22 z dne 7. 7. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških upravnega spora se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Vlade RS z dne 14. 10. 2008, s katero je tožena stranka odločila, da se: za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu izbere za koncesionarja Ribiška družina B. (1. točka izreka); koncesija podeli za dobo 30 let (2. točka izreka); odločba odpravi, če izbrani koncesionar iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne sklene koncesijske pogodbe v roku 60 dni od dokončnosti te odločbe (3. točka izreka); medsebojna razmerja pri izvajanju ribiškega upravljanja, koncedent in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo (4. točka izreka). Z odločbo z dne 14. 10. 2008 (ki ni predmet te pritožbe) pa je tožena stranka odločila, da se za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu ne izbere tožeča stranka, sodišče prve stopnje pa je v 1. točki izreka (iste) izpodbijane sodbe in sklepa njeno tožbo zoper odločbo o njeni neizbiri zavrnilo (zoper ta del sodbe in sklepa je tožeča stranka vložila revizijo).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (2. točka izreka) navaja, da izpodbijani akt, s katerim je bila za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu za koncesionarja izbrana Ribiška družina B., ne posega v pravni položaj tožeče stranke (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Zgolj iz razloga vsebinske povezanosti tega akta z odločbo Vlade RS, s katero tožeča stranka ni bila izbrana za koncesionarja (odločba z dne 14. 10. 2008), pa tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper odločbo o izbiri drugega prijavitelja za koncesionarja in je zato na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v tem delu zavrglo.

3. Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da odločbi o izbiri in neizbiri skupaj predstavljata nerazdružljivo celoto, saj v primeru, da bi tožeča stranka uspešno izpodbila samo odločitev o svoji neizbiri, ne bi mogla zaščititi svojih pravnih interesov, saj bi bila vsebinska izbira že opravljena in koncesija že oddana. Za odločitev je ključna tudi razveljavitev odločbe o izbiri, stališče prvostopenjskega sodišča pa ji odvzema učinkovito pravno sredstvo, zato izpodbijani sklep predstavlja kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave RS ter 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - EKČP. Pravni interes za izpodbijanje odločbe, s katero je bil izbran drugi prijavitelj, je podan tudi zato, ker bi v primeru, da izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval pogojev, bila na razpisu izbrana tožeča stranka. Izpodbijani sklep je tudi neustrezno obrazložen, saj ne vsebuje razumnih razlogov o neobstoju pravnega interesa in ne izpolnjuje kriterijev obrazložene odločitve, ki sta jih postavila Vrhovno sodišče RS in Ustavno sodišče RS, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22., 75. in 82. členom ZUS-1 ter 25. členom Ustave RS oz. 13. členom EKČP. Priglaša stroške.

K I. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima tožeča stranka pravni interes za izpodbijanje odločbe o izbiri drugega prijavitelja za koncesionarja, ob tem, da je tožena stranka z drugo, posebno odločbo, ki sicer ni predmet te pritožbe, odločila, da se tožeča stranka ne izbere za koncesionarja.

6. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta bili v spornem postopku o izbiri koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja v A. ribiškem okolišu izdani dve odločbi, in sicer odločba o izbiri koncesionarja z dne 14. 10. 2008 (v nadaljevanju odločba o izbiri), iz katere izhaja upravni spor, obravnavan v tej pritožbi, in odločba o neizbiri tožeče stranke z dne 14. 10. 2008 (v nadaljevanju odločba o neizbiri), ki sicer ni predmet obravnave v tej pritožbi, vendar v trenutku odločanja o pritožbi pravnomočno obstaja in je predmet presoje v postopku revizije, ki se pri Vrhovnem sodišču vodi kot X Ips 361/2009. V obravnavanem primeru ni sporno, da odločba o izbiri vsebuje vsebinsko presojo utemeljenosti uveljavljene prednostne pravice izbranega prijavitelja po Zakonu o sladkovodnem ribištvu – ZSRib, na podlagi katere je bil izbran prijavitelj. Odločba o neizbiri tožeče stranke pa vsebuje ugotovitev, da tožeča stranka izpolnjuje vse razpisne pogoje, vendar se njena vloga zavrne, ker se koncesija podeli na podlagi uveljavljene prednostne pravice z odločbo o izbiri koncesionarja.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega interesa tožeče stranke napačno štelo, da ob obstoju posebne odločbe o neizbiri tožeče stranke za koncesionarja odločba o izbiri drugega prijavitelja za koncesionarja za isto koncesijo ne posega v pravni položaj tožeče stranke v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.

8. Po določbi petega odstavka 28. člena ZSRib se koncesija za izvajanje upravljanja ribiškega okoliša podeli za 30 let z odločbo o izbiri na podlagi javnega razpisa. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu – ZJZP, ki se od marca 2007 (154. člen ZJZP) uporablja v postopku za podelitev koncesije storitev (4. člen v zvezi s 26. členom ZJZP), pa v petem odstavku 58. člena določa, da se v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene, odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZJZP imajo položaj stranke v postopku izdaje akta o izbiri in pravnega ter sodnega varstva le vlagatelji vlog za izvajalca.

9. Iz navedenih določb izhaja, da se v postopku izbire koncesionarja izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, s katero se odloči o izbranem kandidatu in o neizbranih kandidatih, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Zato je v obravnavanem postopku izbire koncesionarja zakonito izdana le odločba o izbiri, na presoji katere temelji v tej pritožbi obravnavan upravni spor. Odločba o neizbiri tožeče stranke (ta je sicer postala pravnomočna) pa je izdana v nasprotju z navedenimi določbami ZSRib in ZJZP in je nepotrebna, saj se tudi po naravi stvari z odločbo o izbiri enega prijavitelja posredno odloči tudi o neizbiri ostalih prijaviteljev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločbi o izbiri in neizbiri šteti za en akt in ga kot eno odločbo z več točkami izreka (peti odstavek 58. člena ZJZP) vsebinsko presoditi. Ker pa sodišče prve stopnje tega ni storilo, ima v takšni (ne)pravni situaciji, kjer se ločeno obravnavata in presojata odločbi o izbiri in neizbiri, tožeča stranka kot neizbrani prijavitelj po presoji Vrhovnega sodišča nedvomno pravni interes (ob ugotovitvi tožene stranke, da izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja) za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe o izbiri. Zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva mora tožena stranka imeti pravico izpodbijati odločbo o izbiri drugega prijavitelja in v okviru tega pravico do presoje vseh njenih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zakonitost te odločbe (izpolnjevanje koncesijskih pogojev izbranega prednostnega upravičenca). Le na ta način lahko namreč tožeča stranka učinkovito brani svoje pravne koristi.

10. Glede na pojasnjeno tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v obravnavanem postopku izbire koncesionarja.

11. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, saj je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 2. člena ter 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče je zato na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 odločilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbi, v delu, s katerim tožeča stranka izpodbija odločbo o izbiri drugega prijavitelja, meritorno in v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1 po opravljeni glavni obravnavi samo presoditi, ali izbrani prijavitelj res izpolnjuje vse zakonske pogoje za koncesionarja.

K II. točki izreka:

12. Ker je izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržana za končno odločbo.


Zveza:

ZJZP člen 4, 26, 58, 58/5, 65, 65/1.
ZSRib člen 28, 28/5.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-3, 36/1-6, 77, 82.
Datum zadnje spremembe:
25.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2ODc4