Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7207cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba VIII Ips 96/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.10.2015institucionalno varstvo - plačilo - izračun - oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičencaEna izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sklep II Ips 118/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015res iudicata - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tožbeni zahtevek - identiteta tožbenega zahtevka - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorijaNi podana objektivna identiteta tožbenih zahtevkov iz predhodno pravnomočno končane pravde in obravnavane zadeve. Pri obeh zahtevkih je namreč različen že sam tožbeni predlog. Sodišče je v predhodni zadevi o ugovoru ničnosti odločilo zgolj kot o predhodnem vprašanju (vmesni ugotovitveni zahtevek ni bil postavljen), zato ima pravni učinek samo v tej pravdi (drugi odstavek 13. člena ZPP). O vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
VSRS sodba III Ips 64/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.10.2015dopuščena revizija - koncesija - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - analogna uporaba OZČe bi bil namen sedme alineje 18. člena ZLD res v izključitvi možnosti „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta, bi bilo namreč razumno pričakovati, da bo navedeno, da naj določita „koncesionarjev“ rok za odpoved koncesije. Prav določitev odpovednega roka zaradi podelitve koncesije za nedoločen čas pa jasno izhaja tako iz Odločbe kot tudi iz Koncesijske pogodbe. Zato se ni mogoče strinjati z razlago, da bi ZLD izvzel možnost „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta (zaradi prenehanja koncesijske pogodbe), saj je ravno odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Sporni 18. člena ZLD je zato treba razumeti v kontekstu 16. člena ZLD, ki oba skupaj ne izključujeta možnosti razlage, da koncendent lahko odvzame koncesijo tudi zaradi prenehanja koncesijske pogodbe. Ta namreč lahko preneha bodisi zaradi izteka roka trajanja kot tudi zaradi enostranske odpovedi, če je sklenjena za nedoločen čas.
VSRS Sodba X Ips 59/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2016dovoljena revizija – vrednostni kriterij - dohodnina - olajšava – drug dohodek - ugovori dejanskega stanja in dokazne ocene – obseg revizijske presojeV upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne moreta biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku.Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je plačan oziroma prejet. Dohodek je ekonomska moč, ki se kaže kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti premoženja v določenem časovnem obdobju. Pri tem je dohodek mišljen kot kategorija v najširšem pomenu besede in se odraža v vsakem povečanju ekonomske blaginje posameznika.
VSRS Sodba XI Ips 12630/2016-163Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.07.2016pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - prepoznava - dokazna vrednostČe državni tožilec določenih dejstev ne zatrjuje ali zanje ne ponudi dokazov, potem sodišče ob odločanju o priporu dejstev ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 245/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.02.2017pravica iz javnih sredstev - varstveni dodatek- materialni rok - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanjeVrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku je ugodnost za stranko, ki je zamudila rok za procesno dejanje, ko postopek že teče. Gre za ugodnost v primeru zamude procesnega in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, o kateri se odloča po ZUP. Z vrnitvijo v prejšnje stanje v upravnem postopku ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice. ZUPJS v 34. členu določa, da center za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP, če v tem zakonu posamezna vprašanja niso drugače urejena. Postopek se začne z vlogo vlagatelja ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Varstveni dodatek na podlagi 32. člena ZUPJS pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
VSRS Sodba II Ips 256/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.01.2018odškodnina - mesečna renta - izplačilo enkratne vsote - kapitalizirana renta - povrnitev bodoče škode - ukinitev rente - spremenjene okoliščine - načelo enakosti pred zakonom - dopuščena revizijaOškodovancu se po 167. členu OZ bodoča škoda povrne v odškodnini v obliki denarne rente ali (izjemoma) v odškodnini v obliki izplačila enkratne vsote, t. j. v obliki kapitalizirane rente. Ker se po zakonskem besedilu oškodovancu namesto! rente izplača kapitalizirana renta, se za primere, ko se izplača kapitalizirana renta, določba 175. člena (ki ureja možnost povečanja oziroma zmanjšanja ali odpravo rente) sploh ne uporablja. Določba 175. člena OZ se namreč uporablja samo za primere, ko je odškodnina določena v obliki denarne rente. V primerih, da je odškodnina določena v obliki denarne rente, oškodovanec zaradi spremenjenih razmer lahko zahteva za naprej povečanje rente, oškodovalec pa njeno zmanjšanje ali odpravo; v (izjemnih) primerih, ko je odškodnina določena v obliki kapitalizirane rente (zaradi zavarovanja ali resnih razlogov), pa povečanje oziroma zmanjšanje ali odprava rente nikoli ni mogoča. Zato ne gre za neenako obravnavanje enakih položajev....
Sodba in sklep II Ips 659/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.05.2013razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo – prekinitev revizijskega postopka – obnova postopka – premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine - uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnostiOb ugotovitvi, da se je tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izselil, tožnikova lastninska upravičenja na stanovanju niso omejena le z lastninskimi upravičenji toženke, temveč tudi z njeno pravico do zasebnosti. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa preprečitev tožnikovega vstopa v stanovanje zaradi menjave ključavnice ne more predstavljati protipravnega omejevanja njegove pravice do uporabe stanovanja.
VSRS Sodba II Ips 104/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2017izbrisna tožba - lastninjenje - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - večstanovanjska stavba - nastanek etažne lastnine - investitor - nevknjižena lastninska pravica - posamezni del stavbe - prostori hišnega svetaIz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka sporni prostor od zaključka gradnje imela v posesti ter ga je kot poslovni prostor dajala v najem. Navedena dejstva tudi po oceni Vrhovnega sodišča utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe in da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
VSRS sodba II Ips 157/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.05.2015povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odvzem prostosti - neutemeljen pripor - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - enotna odškodnina - višina odškodnineTožnik navaja enake dejanske okoliščine o nastalih škodnih posledicah, ko najprej zahteva odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi odvzema svobode oziroma prostosti in nato ponovno iz naslova duševnih bolečin še zaradi posega v čast in dobro ime. V skladu z ustaljeno sodno prakso odškodnina iz naslova okrnitve svobode oziroma odvzema prostosti pokrije kot enotno pravično zadoščenje vse nastale oblike škode, in zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, (razen še posebej nastalih duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot posebej nastale škode). Ker so bile posledice v duševni sferi tožnika, ki je bil ugleden državni tožilec, že zaradi samega odvzema prostosti zelo hude (še vedno trajajo v tem okviru prav tako ovrednotene posledice post travmatske stresne motnje oziroma klinični simptomi depresivnosti, tudi zaradi česar se je tožnik upokojil), pravnomočno odmerjena odškodnina v višini 14.700,00 EUR ni previsoka...
VSRS sodba II Ips 199/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.2015povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zapadlost odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zaključek zdravljenjaPresoja višine odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.Do zamude na more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve iz naslova nepremoženjske škode. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo pa zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
VSRS sklep II DoR 347/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2016predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odvzem koncesije - odpoved koncesijske pogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost občine - sprememba pravnomočne sodbe na podlagi izrednega pravnega sredstva - razlogi za revizijo - predhodno vprašanje - obnova postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeOkoliščina, da je bila s sodbo Vrhovnega sodišča spremenjena pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani, na kateri temelji izpodbijana odločitev (13. člen ZPP), ni revizijski razlog (370. člen ZPP), ampak ima toženka možnost predlagati obnovo postopka (9. točka 394. člena ZPP).
VSRS Sodba in Sklep X Ips 242/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.12.2015dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijoGlede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
Sklep I Up 412/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010pritožba zoper sklep – zavrženje – postulacijska sposobnost – pritožba, ki jo je vložila stranka sama – naknadna vložitev enake vloge po pooblaščenki z opravljenim PDI – nedovoljena pritožbaPritožba, ki jo je vložila stranka sama, naknadno pa je vsebinsko enako vlogo pooblaščenka, ki ima opravljen pravniški državni izpit, opremila s svojim imenom in podpisom, se kot nedovoljena zavrže.
VSRS sodba VIII Ips 148/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - v. d. direktorica - rok za odpoved - pristojna oseba, ki ugotovi razlog za odpoved - datum sodne razveze - nova zaposlitev - ustrezno denarno povračiloČe je delodajalec pravna oseba, po prvem odstavku 18. člena ZDR nastopa v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na to opredelitev je pomembno, kdaj je oseba, ki nastopa v imenu delodajalca, ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je prav ta oseba podala odpoved v zakonskem roku (drugi odstavek 110. člena ZDR). Po datumu zaposlitve delavca pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče temu delavcu ne more priznati delovnega razmerja še pri prejšnjem delodajalcu. Delavcu v tem obdobju tudi ne more priznati razlike plače pri bivšem in sedanjem (oziroma v času odločanja že bivšem) delodajalcu, saj ob nepriznanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu, bivšemu delavcu ni mogoče priznati tudi plače kot pravice v povezavi z obstojem delovnega razmerja (kvečjemu odškodnino), kar je sodišče druge stopnje spregledalo.
Sodba in sklep II Ips 80/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.06.2010izbrisna tožba - stanovanjska pravica - kupnina - pravica do odkupa - rok za vložitev izbrisne tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka - denacionalizirano stanovanje - zakonita predkupna pravica najemnika - razveljavitev pogodbe in sklenitev nove - nakup pod istimi pogoji - prodaja kompleksa nepremičnin - znižana kupnina po določbah SZ - najem - zmotna uporaba materialnega pravaNajemniki (oziroma prejšnji imetniki stanovanjske pravice) v denacionaliziranih stavbah zoper denacionalizacijske upravičence ne morejo (brez njihovega soglasja) uveljavljati pravice do odkupa stanovanja. Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožnica lahko izbrisno tožbo zoper kupca stanovanja vloži kadarkoli. Tožnica ima zakonito predkupno pravico na enosobnem stanovanju in ne na (celi) stanovanjski hiši, zato jo lahko le v takem obsegu tudi uveljavlja. Drugačno stališče, po katerem mora tožnica zahtevati prodajo cele stanovanjske hiše, ni sprejemljivo, saj bi šlo v tem primeru za pretiran poseg (v že tako omejeno)...
Sodba in sklep II Ips 326/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.2010neupravičena obsodba - povrnitev premoženjske škode - dokazovanje - izvedenec - sprememba dokazne teme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - zavrženje revizijeKasnejša razširitev tožbe na daljše obdobje je implicirala sprememba vtoževanega obdobja, za katerega naj izvedenec izračuna višino odškodnine. Takšne spremembe dokazne teme pa tožnik ni bil dolžan predlagati, kajti sodišče je tisti procesni subjekt, ki izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda.
Sklep I Up 454/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2010pritožba stranke z interesom - podelitev koncesije – gospodarska javna služba – izvajanje dimnikarskih storitev - napačen pravni pouk – nedovoljena pritožbaKer sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1.
Sodba in sklep VIII Ips 540/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2010zastopnik - plačilo za delo – provizijski sistem – osnovna plača – delovna uspešnost – potni stroški – dnevniceNačin obračunavanja in izplačevanja plač, ki je bil za zastopnike v veljavi pri toženi stranki, bi bil lahko sporen le, če bi bil tožnici zaradi njegove uporabe kršen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Takšna kršitev v tem primeru ni podana. Tožnica tega niti ne zatrjuje, za njeno prepričanje, da je poleg dogovorjene osnovne bruto plače glede na doseženi promet upravičena še do celotne provizije, pa ni pravne podlage. Tožnica je prejela potne stroške in dnevnice v takšni višini, kot jih je mesečno obračunala in priglasila toženi stranki. Že ta ugotovitev zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo stroškov v zvezi z delom.
VSRS Sodba XI Ips 47134/2014-187Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.01.2015pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - utemeljen sum - neogibnost pripora - hudodelska združbaSklep o obstoju pripornega razloga begosumnosti je utemeljen, saj osumljenčevi izjavi o nameravani selitvi v tujino, konkretno na Nizozemsko, kjer ima prijatelja in kjer bi delal, in izjavi, da bo s skupino petih ljudi z deli v tujini začel v začetku marca, daje posebno težo utemeljen sum, da je osumljenec član dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki je delovala na območju več evropskih držav, tudi na Nizozemskem. Resna in konkretna nevarnost, da bi osumljenec s pomočjo svojih povezav iz tujine pobegnil in se izognil nadaljnjemu kazenskemu postopku ter visoki zaporni kazni, ki je predpisana za očitano mu kaznivo dejanje, izhaja tudi iz okoliščine, da vsi sostorilci kaznivega dejanja še niso bili odkriti.

Izberi vse|Izvozi izbrane