Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7057cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzM0
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 5/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2016krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - rovokopač - vzpenjanje na delovni stroj v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazni standard - dokazno breme - preskakovanje pravnih sredstev - pravila o dokaznem bremenu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGraja uporabe prenizkega dokaznega standarda s strani prvostopenjskega sodišča pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato bi jo tožnika v reviziji lahko uveljavljala le, če bi tako ravnala že v pritožbi.Sodišči nižjih stopenj sta po eni strani upoštevali, da toženca za škodo od nevarne stvari oziroma dejavnosti odgovarjata objektivno in da sta ravnala tudi krivdno, saj nista poskrbela za ustrezno zavarovanje delovišča in postavitev rovokopača, po drugi strani pa tudi, da je tožnik pomembno prispeval k nastanku nezgode, saj se je povzpel na rovokopač, ko je ta obratoval, čeprav je vedel, da tega ne sme storiti, pri tem pa je nehote premaknil ročico menjalnika, zaradi česar je prišlo do nesreče. Presoje sodišč nižjih stopenj, ki sta tožnikov prispevek v okoliščinah konkretnega primera ocenila v višini 50 %,...
VSRS sodba II Ips 233/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti - pogodbene obresti - zamudne obresti - kdaj obresti prenehajo teči - prepoved ultra alterum tantum - zastaranje terjatev - občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - obrestne obresti - prepoved anatocizmaV skladu z ustaljeno sodno prakso je procesni standard obrazloženosti sodišča druge stopnje nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Zato tudi ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe in tudi ni pomembno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in končno zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo.Določba 376. člena OZ2 (prepoved ultra alterum tantum) je bila v izpodbijani sodbi uporabljena tako, kot se glasi; sodišči prve in druge stopnje sta v skladu z navedeno povsem jasno zakonsko določbo, ki ne dopušča nobene drugačne pomenske razlage kot izhaja iz jezikovne analize povzetka besedila določbe, pravilno poudarili, da obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico, tudi v primerih, kakršen je sporni,...
VSRS Sodba VIII Ips 279/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog nezmožnosti - invalid - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedencaZa presojo ustreznost ponujene nove zaposlitve je pomembno zgolj tožnikovo zdravstveno stanje do maja 2012 (ko mu je bilo ponujeno nova pogodba o zaposlitvi) in omejitve, določene v odločbi Zavoda z dne 5. 12. 2011, ne pa zdravstveno stanje tožnika v letu 2013, 2014 in 2015. Morebitne kasneje nastale zdravstvene težave tožnika in kasneje izdane odločbe Zavoda na ustreznost ponujene nove zaposlitve z dne 23. 5. 2012 ne vplivajo, saj jih tudi toženka pri takratni ponudbi zaposlitve ni mogla upoštevati, še manj predvideti.
VSRS Sodba VIII Ips 206/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.10.2019odsotnost z dela - neupravičena odsotnost - neopravičena odsotnost - izplačilo nadomestila plačeNadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v...
VSRS Sodba VIII Ips 66/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.10.2018transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - visokošolski učitelj - projektno delo - pedagoška obveznost - trajna potreba po deluSodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na ugotovitev, da je tožnik hkrati delal na več različnih projektih z različno intenzivnostjo, pri čemer trajanje pogodb o zaposlitvi ni bilo usklajeno s trajanjem projektov, je pravilna presoja, da tožnik ni opravlja projektnega pač pa trajno raziskovalno delo. V zvezi s pedagoškim delom je sodišče ugotovilo, da je tožnik pedagoško obveznost opravljal tudi pri obveznih oziroma temeljnih predmetih, zaradi česar je pravilno presodilo, da je bila potreba po njegovem delu tudi v tem primeru stalna in ne zgolj začasna.
VSRS Sodba VIII Ips 7/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.06.2020konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo - delna ničnost pogodbePri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava. Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto. Dogovor,...
VSRS Sklep II Ips 315/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - praksa Vrhovnega sodišča - test sorazmernosti - poseg v premoženje - pravica do zasebne lastnine - višina premoženjske škode - amortizacija - dopuščena revizijaTožnik zahteva plačilo odškodnine, ker mu je policija zasegla vozilo ter ga slabo leto zato ni mogel uporabljati. Vhrovno sodišče je presojalo, ali je bil poseg v tožnikovo premoženje (ne)sorazmeren, in s tem protipraven ter ali tožniku pripada odškodnina za golo nezmožnost uporabe. Ni videti stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo v tožnikovo lastninsko pravico poseženo dlje časa, kakor da se napravi za dokazni postopek ustrezno kvaliteten zapisnik. Ker je pojem premoženja ekonomski in pravni pojem, je na dlani, da gre za človeško abstrakcijo, ustvarjeno za potrebe delovanja družbenih (pravnih in ekonomskih) odnosov. Značilna prvina te abstrakcije je pojem amortizacije. Amortizacija v luči pravila o škodi (132. člen OZ) pomeni zmanjšanje vrednosti premoženja. Drži sicer, da bi se to zgodilo tudi brez zasega, vendar pa bi imel njen lastnik to zmanjšanje prelil (transformiral) v ekonomsko korist, ki jo vozilo praviloma nudi.
VSRS sklep II Ips 11/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2015nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenjePostopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
VSRS sodba II Ips 269/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.03.2016pritožba - meje pritožbenega preizkusa - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupna vlaganja zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev - kondikcijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganje posebnega premoženja zakonca v skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja zakoncev v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - dedičiVprašanje o pravnih posledicah vlaganj, opravljenih v času trajanja zakonske zveze, se je v sodni praksi kot pereče izpostavilo zlasti v primerih 1.) prelivanja premoženjskih kategorij obeh zakoncev, torej prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem, ali 2.) skupnih vlaganj v tuje premoženje. V razmerju med tožnikom in prvo toženko je šlo za vlaganje skupnega premoženja (bodisi dela bodisi sredstev, pridobljenih z delom) v skupno premoženje (njuna solastninska deleža). Povsem logično torej je, da je edina (dejanska) posledica takšnih vlaganj povečanje vrednosti skupnega premoženja v korist obeh strank. Morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih se nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju. V konkretnem primeru je bilo o teh deležih, ki zajemajo vse predmete skupnega premoženja in ne samo tistih, ki so bili vključeni v pravdi o ugotovitvi deležev, že pravnomočno odločeno. Odločitev o višini deležev na...
VSRS sodba II Ips 308/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.04.2017pogodba o poroštvu - poroštvena izjava - obličnost - varstvo poroka - vsebina poroštvene izjave - veljavnost pogodbeNamen obličnosti pri poroštveni izjavi je varstvo poroka in ne upnika pred nepremišljenostjo; poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker porok torej neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo prav s tem, da zahteva njegovo pisno izjavo in ne tudi upnikovo, čigar položaj se s poroštvom olajšuje. Gre za „hibriden“ nastanek pogodbenega razmerja, kot kombinacije pisne in ustne izjave oziroma izraza pogodbenih volj pogodbenih strank.Revidenta ni mogoče „cepiti“ kot individuuma na fizično osebo in na njegov pravni status kot zastopnika glavnega dolžnika ter izključiti njegovo vlogo fizičnega subjekta kot poroka, na način kot to meni revident. Navedena okoliščina njegove dvojne vloge namreč ne pomeni, da ni podpisal poroštvenih izjav kot fizična oseba, kot poskuša v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami obeh sodišč, ki slonita na jasnih zapisih...
VSRS Sodba II Ips 85/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2016mediji - objava popravka - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - vsebinsko zanikanje - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobudaIzvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
Sodba in sklep VIII Ips 263/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija – pravica do izobraževanjaPravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.
VSRS sklep VIII Ips 321/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijoKer je sodišče izpustilo del o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, v veljavi pa pustilo odločitev, da mora tožena stranka tožnika vrniti na delo in mu na podlagi 118. člena ZDR-1 izplačati denarno povračilo, je povzročilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pa tudi nasprotje v izreku samem.Tožnik v času, ko še ni bil reintegriran na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, ni mogel kršiti pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev naj bi storil v času, ko formalno pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (še) ni mogel uresničevati. Če obveznosti ni mogel uresničevati, mu tudi njihove kršitve ni mogoče očitati.Rok za podajo odpovedi ni tekel. Za takšno stališče v zakonu ni podlage, saj rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zastaralni, pač pa prekluzivni. S tem, ko je tožniku prvič nezakonito prekinila pogodbo o zaposlitvi, je tožena stranka sama prevzela tveganje za zamudo roka za podajo odpovedi za...
VSRS Sklep II DoR 201/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske obveznosti - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlagatelj zmotno meni, da glede postavljenega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Izpodbijani položaj se ujema s primerjanimi zadevami, ki jih je že obravnavano Vrhovno sodišče, saj je tožnik, kot to v predlogu navaja stranski intervenient, že v tožbi postavil zahtevke za plačilo odškodnine za vsako izmed oblik škode ter zanje podal tudi določno trditveno podlago. S povišanjem tožbenega zahtevka tako ni zahteval nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč le v okviru istega historičnega dogodka in na isti dejanski podlagi zahteval izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku. Vrednost telesnega ali duševnega trpljenja in strahu ni določena s ceno, zato kriterij presoje ni zgolj nominalna rast cen, temveč jo določi sodišče. Njihovo zastaranje pa se veže na obveznost in ne na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti.
VSRS sodba II Ips 109/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - policija - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zaseg in uničenje konoplje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - tek kazenskega postopkaKer je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode že dne 28. 7. 1995, ko je škoda tudi nastala, tožbo pa je vložil šele dne 7. 1. 2011 (torej več kot 15 let kasneje), je odločitev obeh sodišč o utemeljenosti ugovora zastaranja pravilna. Zastaranje ni začelo teči šele s pravnomočno zaključenim kazenskim postopkom zoper tožnika, ampak takrat, ko je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode. Očitek protipravnega ravnanja (žetev in zaseg konoplje) se nanaša izključno na ravnanje toženkinih organov in je neodvisen od vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ali ne.
VSRS sklep II Ips 242/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisaZa uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
VSRS sklep II Ips 278/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014javno dobro - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - ureditev mejeSPZ v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Z razglasitvijo nepremičnine za javno dobro se zagotavlja splošna dostopnost, kar je eden od vidikov socialne funkcije lastnine (67. člen Ustave). Zato so upravičene številne omejitve, ki jim je lastnik in mejaš izpostavljen zaradi življenja v skupnosti. Javno dobro tako praviloma ni v pravnem prometu. V 70. členu Ustave in v tretjem odstavku 19. člena SPZ je določeno, da se na javnem dobru lahko pridobi (le) posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Gre za „subjektivno javno pravico“, ki pripada samo individualno določenemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega organa. V prvem odstavku 44. člena SPZ je tudi določeno, da na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ker gre v obravnavanem primeru za zbirno krajevno cesto, je pomemben tudi drugi odstavek 3. člena ZCes-1, kjer je izrecno...
VSRS sodba II Ips 54/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.02.2014plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopkuStranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
VSRS sodba II Ips 113/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.10.2014dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozilaDejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati. Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ). Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma...
VSRS Sodba XI Ips 18116/2014-146Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.08.2014pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaV sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.

Izberi vse|Izvozi izbrane