<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.15.2018

Evidenčna številka:VS00013814
Datum odločbe:07.06.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSC sodba Cp 711/2016
Datum odločbe II.stopnje:10.08.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Tomaž Pavčnik, mag. Rudi Štravs, Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije

Jedro

Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrebuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča.

Revizija v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka, ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija zoper sklep o stroških se zavrže.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožnica mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti prvemu tožencu in drugi toženki revizijske stroške v znesku 2.662,04 EUR ter tretjemu in četrtemu tožencu v znesku 2.662,04 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je tožbo vložila zoper prvega toženca kot svojega bivšega zunajzakonskega partnerja ter zoper solastnika nepremičnin A. A. in B. A. (prej drugi in tretja toženca). A. A. je med postopkom umrl, zato je tožnica tožbeni zahtevek naperila tudi zoper njegove dediče, sedanjega tretjega in četrtega toženca.

2. Sodišče prve stopnje je primarnemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da je Sporazum z dne 15. 6. 2009 ničen (1. alineja I. točke I. dela izreka), da sta vknjižba lastninske pravice Okrajnega sodišča v Celju, dovoljena s sklepom Dn 3917/2009 z dne 9. 9. 2009, in vknjižba lastninske pravice Okrajnega sodišča v Novem mestu, dovoljena s sklepom Dn 144364/2015 z dne 14. 7. 2015, neveljavni (2. alineja I. točke I. dela izreka), da se pri nepremičninah vzpostavi stanje zemljiškoknjižnih vpisov, ki je obstajalo pred vknjižbo na podlagi prej citiranih sklepov (3. alineja I. točke I. dela izreka). Glede nepremičnin je ugotovilo, da je 460//1000 nepremičnine parc. št. 970/0 (ID ...) – vinograd v izmeri 23.352 m2 k. o. ... skupno premoženje tožnice in prvega toženca ter da znaša delež na teh nepremičninah za tožnico 230/1000 in za prvega toženca 230/1000 (4. alineja I. točke I. dela izreka), da je prvi toženec tožnici dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica pri nepremičnini parc. št. 970/0 (ID ...) vinograd v izmeri 23.352 m2 k. o. 1... vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica do 230/1000, sicer bo takšno listino nadomestila sodba (5. alineja I. točke I. dela izreka). V presežku glede nepremičnin parc. št. 967/1 (ID ...) – pašnik v izmeri 815 m2, 967/2 (ID ...) – pašnik v izmeri 128m2 in preostalega deleža nepremičnine parc. št. 970/0 (ID...) vinograd v izmeri 23.352 m2, vse k. o. ..., pa je primarni in prvi podrejeni zahtevek zavrnilo (II. točka I. dela izreka). Zavrnilo je tudi prvi podrejeni zahtevek, da je prvi toženec dolžan tožnici plačati 163.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 11. 2009 dalje (1. alineja III. točke I. dela izreka) in drugi podrejeni zahtevek, da so toženci dolžni tožnici nerazdelno plačati 163.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 11. 2009 dalje (2. alineja III. točke I. dela izreka).

V II. delu izreka sodbe je sodišče prve stopnje razsodilo, katere premičnine so skupno premoženje tožnice in prvega toženca ter ugotovilo, da znaša delež na navedenih premičninah za tožnico ½ in za prvega toženca ½ (1. točka II. dela izreka). Glede določenih premičnin je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka II. dela izreka).

Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka (III. del izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnice in tožencev zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnica in toženci stroške svojih pritožb krijejo sami; tožnici je naložilo, da mora tožencem povrniti stroške odgovora na pritožbo (II. točka izreka).

4. Tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter o zadevi odloči oziroma zadevo vrne v novo sojenje sodišču druge ali prve stopnje. Predlaga še, da revizijsko sodišče stroške celotnega postopka naloži v plačilo tožencem.

5. Revizija je bila vročena tožencem. Prvi toženec in druga toženka predlagata, da Vrhovno sodišče revizijo tožnice kot nedovoljeno zavrže, saj zaradi ponavljanja pritožbenih razlogov pomeni zlorabo instituta revizije. Priglašata stroške revizijskega odgovora. Tudi tretji in četrti toženec sta po pooblaščencu na revizijo odgovorila; primarno predlagata zavrženje revizije, podrejeno pa njeno zavrnitev. Priglašata stroške revizijskega postopka.

Glede uporabe ZPP

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E.

Ugotovljeno dejansko stanje

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja:

− pokojni A. A. (v nadaljevanju pokojni) je 5. 1. 1983 sklenil zakupno pogodbo za več parcel v k. o. ..., na katerih sta z drugo toženko še istega leta zasadila vinograd s 6.400 trsi; iste parcele sta 25. 9. 1987 tudi kupila (parc. št. 970, 974/3, 947/2 in 967/1, vse k. o....) in na parc. št. 970 k. o. ... leta 1995 začela z gradnjo hiše (objekt sta zgradila do prve plošče);

− tožnica in prvi toženec sta bivša zunajzakonska partnerja, ki sta se spoznala leta 1995; leta 1997 je tožnica zanosila in zunajzakonska partnerja sta tega leta prevzela gradnjo hiše na parceli pokojnika in njegove žene (druge toženke);1 zveza med tožnico in prvim tožencem je tedaj prerasla tudi v ekonomsko skupnost; pri gradnji hiše so jima pomagali njuni starši, znanci in sorodniki;

− 30. 5. 1998 se je tožnici in prvemu tožencu rodil sin C. A.; v hišo pa se je družina vselila leta 2003;2

− parc. št. 970 k. o. ... je velika 23.352 m2: na njej stoji (ne v celoti dokončana) stanovanjska stavba z garažo in dvoriščem ter vinograd; tržna vrednost stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem je 151.040,00 EUR. Stroški izgradnje hiše so na dan 30. 10. 2009 znašali 105.030,00 EUR (do ostrešja 34.364,00 EUR, od vključno ostrešja do dokončanja pa 70.666,00 EUR); vrednost hiše od vključno ostrešja do dokončanja predstavlja 49,12 % vrednosti celotno ocenjene nepremičnine, kar je 74.196,00 EUR;

− na parc. št. 970 k. o. ... je tudi vinograd; prvi toženec je gospodarjenje nad vinogradom prevzel leta 1995 in je od tedaj z njim ustvarjal tudi dohodke; tožnica mu je pri delu v vinogradu pomagala vse od leta 1996 in za delo v vinogradu ni bila plačana; vinograd se nahaja na parc. št. 970 in 974/33 (medtem ko na parc. št. 967/1 in 967/2 ni posajenih trt); leta 2004 je prvi toženec od pokojnega in druge toženke dobil dovoljenje za obnovo vinograda na parc. št. 970 k. o. ... in bil leta 2006 vpisan v register pridelovalcev grozdja; še pred tem je večkrat uspešno kandidiral na javnih razpisih za podporo pri obnovi vinogradov; vinograd se je obnavljal postopno – šlo je za zamenjavo slabih trt v obstoječem vinogradu (leta 1998 so obnovili 800 trsov, opora je ostala enaka; leta 2001 ali 2002 1.000 trsov in leta 2006 3.000 trsov); leta 2007 je bilo posajenih 2.877 trt; vrednost obnove vinograda je (upoštevaje lastno delo in strojne ure) znašala skupno 55.057,80 EUR (od tega materialni stroški 31.847,80 EUR); neamortizirana vrednost vinograda po obnovi na dan 27. 11. 2009 je znašala 51.778,60 EUR, vrednost vinograda pred obnovo pa 32.565,27 EUR; vrednost vinograda po obnovi se je tako povečala za 19.213,33 EUR; revalorizirana vrednost odobrenih nepovratnih sredstev na dan 29. 11. 2009 je 19.766,91 EUR (35,59 % delež vrednosti obnov);

− oba zunajzakonska partnerja sta pridobivala dohodek iz dela in ga vlagala v nepremičnino parc. št. 970 k. o. ..., na nepremičnini pa sta oba tudi fizično delala;

− 8. 7. 2004 sta pokojni in druga toženka sporne nepremičnine z darilno pogodbo podarila prvemu tožencu;

− nesoglasja med zunajzakonskima partnerjema so se začela konec leta 2007, ko se je prvi toženec izselil iz skupne spalnice; od tedaj med njima ni bilo več čustvene in intimne povezanosti; njuna skupnost je dokončno razpadla leta 2008;

− 9. 6. 2009 so stranke darilne pogodbe sklenile sporazum, da se darilna pogodba razveže; v sporazumu je navedeno, da je po daritvi pri darovalcih nastopila stiska, ki je ogrozila njuno preživljanje, zato sta se pokojni in druga toženka odločila, da zahtevata razvezo pogodbe; sporazum je bil sklenjen na dan, ko je prvi toženec sina C. A. telesno poškodoval, za kar je bil tudi kazensko obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Celju II K 55827/2010 z dne 5. 9. 2014. Resnični razlog za razvezo darilne pogodbe je bil v tem, da se tožnici onemogoči uveljavljanje zahtevkov iz naslova skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev.

Jedro revizijskih navedb

8. Revidentka sodišču druge stopnje očita kršitev določb ZPP o pravdnih stroških (151., 152., 153., 154. in nadaljnji členi ZPP) ter neobrazloženost sodbe in posledično nemožnost preizkusa sodbe v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka.

9. Sodišče druge stopnje je po mnenju revidetnke zmotno zavrnilo ugovor tožnice glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je bila storjena s tem, da sodišče ni ugodilo njenemu dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca kmetijske stroke. Z mnenjem postavljenega izvedenca se namreč tožnica ni strinjala, saj je to nestrokovno, pomanjkljivo in nepopolno, dejansko stanje v njem je napačno ugotovljeno, kar vse je vplivalo na izid pravde. Revidentka se ne strinja z ugotovitvijo izvedenca, da na parc. št. 967/1 in 961/2 ni vinograda in da je bil vinograd na parceli 974/3 zasajen šele v letu 2010; ne strinja se z izračuni izvedenca glede vrednosti obnove ter vrednosti vinograda pred in po obnovi. Stari vinograd se je v celoti odstranil, zato ni mogoče ugotavljati amotrizacijske vrednosti od vrednosti novo nasajenega vinograda do časa, ko so se trte prvič nasadile. Napačno in nelogično pa je upoštevana tudi revalorizirana vrednost nepovratnih sredstev, saj je nelogična ugotovitev, da se je vrednost vinograda po obnovi povečala le za 19.213,33 EUR, saj so (samo) nepovratna sredstva znašala 20.532,86 EUR. Ne strinja se niti z ugotovitvami izvedenca glede prihodka od prodaje vina, saj je izvedenec v zvezi s tem izhajal iz napačno povzetih trditev pravdnih strank, s čimer sta podani tudi kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepravilna je tudi izvedenčeva poljubna delitev posestva ne dele, ki niso v skladu s prostorsko mejo parcel. Revidentka kritizira tudi izvedensko mnenje izvedenca za gradbeništvo, saj ta ni navedel, katera dela so vključena v del od temeljev do ostrešja in katera dela v del od ostrešja do dokončanja. Izvedenec tudi ni uporabil računov, ki jih je predložila tožnica, kot tudi ne vrednosti sestavin nepremičnine (oprema). Cenitev je opravil na splošno in neupoštevaje konkretno nepremičnino. Ločitev vrednosti po delu in materialu je nujna, saj so dela opravljali tudi tožničini domači, medtem ko starši prvega toženca ne. Tudi glede izvedenca gradbeništva je tožnica predlagala pritegnitev novega izvedenca, a je sodišče njen dokazni predlog kot neutemeljen zavrnilo. Kot nepotrebni so bili zavrnjeni tudi njeni dokazni predlogi za pritegnitev izvedenca finančne stroke (glede valutnega preračuna), za pridobitev zdravstvenega kartona A. A. (glede njegovega zdravstvenega stanja v letu 1995) in ogled nepremičnin (glede ugotovitve, da so vinogradi na vseh parcelah). Zmoten je tudi materialnopravni zaključek glede začetka zunajzakonske skupnosti kot tudi dokazni zaključek o financiranju in vodenju gradnje sporne hiše v začetnem delu. Opisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka imajo za posledico tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede skupnega premoženja in deleža na njem. Kljub zavrnitvi primarnega zahtevka sodišče ni odločilo o podrejenem zahtevku.

Odgovora na revizijo prvega toženca in druge toženke ter tretjega in četrtega toženca

10. Prvi toženec in druga toženka opozarjata, da tožnica v reviziji uveljavlja enake razloge, kot jih je podala že v pritožbi, s čimer pravzaprav izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Takšna revizija pomeni zlorabo instituta, zato v celoti predlagata zavrženje revizije. Navajata, da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za imenovanje novega izvedenca; izvedenec kmetijske stroke je svoje mnenje podal strokovno in je na pripombe tožnice tudi odgovoril. Razlogi revizije glede zavrnitve dokaznih predlogov so identični pritožbenim. Očitki o zmotni uporabi materialnega prava in zavrnitvi podrejenega zahtevka so pavšalni in nekonkretizirani. Glede odločitve o stroških postopka revizija tožnice ni dovoljena.

11. Tretji in četrti toženec v odgovoru na revizijo navajata, da je ob natančni vsebinski analizi revizije mogoče razbrati, da tožnica revizijo vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Revizija je vsebinsko in oblikovno prepis pritožbe, z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa tožnica dejansko izpodbija vsebinsko pravilnost sodbe. Neobrazložene in pavšalne so navedbe glede zmotne uporabe materialnega prava, zato teh sploh ni mogoče preizkusiti.

Pravna podlaga

12. Skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev je tisto premoženje, ki ga partnerja pridobita z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v zvezi z 12. členom ZZZDR). Zatrjevana vlaganja so bila opravljena v času, ko so se uporabljala pravna pravila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij (v nadaljevanju ZTLR; členi od 24 do 26) in delno v času Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V skladu z ZTLR in s sodno prakso, ki se je izoblikovala v času veljavnosti ZTLR, imajo skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, opravljena v času veljavnosti ZTLR, stvarnopravne posledice le, če so spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari.4

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

Glede zavrženja revizije

14. Revidentka je uveljavljala tudi kršitev določb pravdnega postopka v sklepu o stroških. Ugovarja, da je delež uspeha zmotno upoštevan tudi pri stroških, nastalih v zvezi z začasno odredbo, s katero je tožnica v celoti uspela. Prav tako sodbi sodišča druge stropnje v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka očita neobrazloženost sodbe in posledično nemožnost preizkusa.

15. Odločba o stroških postopka ima vselej pravno naravo sklepa (peti odstavek 128. člena ZPP). To velja tudi za primer, ko je izrek o stroških vsebovan v sodbi, s katero je odločeno o glavni stvari (prvi odstavek 166. člena ZPP). Dovoljenost revizije zoper sklep se presoja po določbah 384. člena ZPP, po katerih lahko stranke vložijo revizijo le zoper tisti del sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). V obravnavani zadevi se je postopek med pravdnima strankama končal s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Njen sestavni del je tudi izrek o stroških. Odločitev o povrnitvi stroškov je torej le akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu in s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker torej sklep o stroških ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal, revizija zoper tak sklep ni dovoljena.5 Ker revizija v delu, ki se nanaša na stroške postopka, ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Glede zavrnitve revizije

16. Vrhovno sodišče se strinja s toženci, da tožnica s sklicevanjem na revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v pretežnem delu revizijskih navedb v resnici izpodbija pravilnost dokazne ocene in dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj in da je velik del njene revizije vsebinsko prepis pritožbenih razlogov. Nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja pomenijo tako revizijske navedbe, s katerimi revidentka ugovarja nepopolno in zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju ter izpodbija dokazno oceno, kot tudi navedbe, s katerimi zatrjuje kršitev iz drugega odstavka 254. člena ZPP. Pravilnost dokazne ocene in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti predmet revizijske presoje, zato revizijsko sodišče ni upoštevalo obširnih revizijskih utemeljevanj, ki grajajo dokazno oceno in ugotovljeno dejansko stanje (npr. o območjih, na katerih je zasajen vinograd, času zasaditve vinograda, oceni vrednosti obnove ter vrednosti vinograda pred in po obnovi, prihodkih od prodaje vina), kot tudi ne revizijskih utemeljevanj, ki izhajajo iz zatrjevanj, ki odstopajo od dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj.

17. Očitek revidentke, da bi moralo sodišče izvesti dokaz s postavitvijo novega izvedenca kmetijske stroke, ni utemeljen. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da sodišče v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP novega izvedenca postavi le, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja utemeljen dvom v pravilnost mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Dejstvo, da mnenje ne potrjuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca tako ne zadošča,6 strokovnosti izvedenca pa ni mogoče uspešno izpodbiti le z navedbo, da je izvedenec parcele delil drugače od poteka parcelnih mej.7 Sodišče prve stopnje je pojasnilo, drugostopenjsko sodišče pa je to potrdilo, da je izvedenec svoje mnenje podal strokovno, prepričljivo, jasno in brez notranjih nasprotij, s čimer se strinja tudi revizijsko sodišče. Izvedenec kmetijske stroke je v dopolnitvi mnenja (list. št. 638-647) prepričljivo, izčrpno, strokovno in konkretizirano odgovoril tudi na vprašanja in pripombe tožnice. Vrhovno sodišče v zvezi s temi očitki ugotavlja, da revidentka (tudi še v revizijskem postopku) ponavlja v bistvenem enake pripombe na izvedensko mnenje, kot jih je izpostavljala že pred sodiščem prve stopnje, pri tem pa se s strokovnimi argumenti izvedenca ne sooči. Nepomembni so očitki revidentke, da so bile stare trte odstranjene, zato ni mogoče ugotavljati amortizacijske vrednosti, kot tudi očitki, da je nelogičen zaključek o vrednosti vinograda po obnovi v razmerju do prejetih nepovratnih sredstev. Izvedenec je namreč pojasnil, da je o vzroku za obnovo 12 let starega vinograda lahko le sklepa, saj je amortizacijska vrednost vinograda 30 let. To logično napeljuje na sklepanje, da je stari vinograd, ki sta ga zasadila starša prvega toženca, še imel neko vrednost, zato je skupno premoženje le nadomestna, dodatna vrednost, torej razlika med vrednostjo vinograda pred obnovo in vrednostjo vinograda po obnovi, ne glede na to, koliko nepovratnih sredstev je prvi toženec za namen obnove prejel. Po obrazloženem tožnica s pavšalnim kritiziranjem zmotne ocene vrednosti vinograda ob tem, da razlogov za ekonomsko (ne)upravičeno investiranje v vinograd v času rodnosti ni izkazala, ne more uspeti. Revidentka mimo argumentov izvedenca le pavšalno vztraja pri svojih pomislekih, katerih namen pa je pravzaprav (nedovoljen) poskus izpodbijanja dejanskega stanja, zato kršitev določbe tretjega odstavka 254. člena ZPP ni podana.

18. Prav tako ni utemeljen očitek kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da naj bi izvedenec napačno upošteval izjavo zaslišanega prvega toženca, da so prihodki od prodaje vina znašali cca 100.000,00 SIT mesečno. Tožnica prihodkov prvega toženca od prodaje vina ni dokazala, listin o tem pa ni predložila niti toženka. Ugotavljanje teh dejstev je sodišče zato zaupalo izvedencu kmetijske stroke, katerega izračune in iz njih izhajajoče dejanske ugotovitve je dokazno ocenilo in sprejelo. Takšna revizijska kritika očitno pomeni kritiko dokazne ocene in je nedovoljena.

19. Ob neizpodbijanem materialnopravnem zaključku sodišč nižjih stopenj, ki temelji na stališču sodne prakse, da se je po ZTLR lastninska pravica na nepremičnini lahko (originarno) pridobila tudi z vlaganji v tujo nepremičnino, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe,8 revidentka ne more uspeti z očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, da ni pritegnilo novega izvedenca gradbeništva. Očitki, da v postopku postavljeni izvedenec ni upošteval konkretnih stroškov izgradnje nepremičnine oziroma vlaganj vanjo, ampak je stroške ocenjeval po katalogu, so neutemeljeni. Da bi sodišče v konkretnem primeru ugotovilo obseg skupnega premoženja bivših zunajzakonskih partnerjev in delež posameznega partnerja na njem, je moralo ugotoviti razmerje med stroški, ki sta jih imela zunajzakonska partnerja z izgradnjo hiše v razmerju s tržno vrednostjo nepremičnine. Izračunani stroški temeljijo na oceni, ki jo izvedenec naredi na podlagi ogleda, upoštevaje konkretno nepremičnino in pravila stroke. Če bi tožnica želela izračun na podlagi konkretno vloženih sredstev v nepremičnino, je bilo dokazno breme glede višine vseh vloženih sredstev na njej.

20. Pavšalni, iz pritožbe prepisani in za namene izpodbijanja dejanskih ugotovitev so podani tudi očitki tožnice o zavrnitvi njenih dokaznih predlogov za pritegnitev izvedenca finančne stroke glede valutnega preračuna, za pridobitev zdravstvenega kartona A. A. glede njegovega zdravstvenega stanja v letu 1995 in ogleda nepremičnin glede ugotovitve, da so vinogradi na vseh parcelah. Sodišče na podlagi drugega odstavka 213. člena ZPP samo odloča, katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev, in ne zagreši bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če ne izvede vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke. Ogled nepremičnin ni bil potreben, saj je bilo dejansko stanje glede področja vinograda ugotovljeno v izvedenskem mnenju; o gradnji hiše v letih med 1995 in 1997 pa so izpovedale zaslišane priče, zato je bil vpogled v zdravstveni karton pokojnika odveč. Prav tako je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da za valutni preračun ne potrebuje strokovne pomoči izvedenca finančne stroke.

21. Nasprotje o tem, kar se navaja v zapisnikih zaslišanih prič, in med razlogi sodbe naj bi po mnenju revidentke pomenil tudi materialnopravni zaključek glede začetka zunajzakonske skupnosti9 ter dokazni zaključek o financiranju in vodenju gradnje sporne hiše v začetnem delu.10 Tudi ta očitek je usmerjen v nedovoljeno izpodbijanje dokazne ocene. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, razlogi sodbe pa so skladni, jasni, življenjski in logični. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

22. O pavšalnem očitku revidentke, da kljub zavrnitvi primarnega zahtevka ni bilo odločeno o podrejenem zahtevku, se Vrhovno sodišče ni dolžno izreči, saj se revidentka z razlogi v izpodbijani sodbi o tem očitku sploh ne sooči.

23. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo v ostalem zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških

24. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tožničinih stroških revizijskega postopka je vsebovana v odločitvi o glavni stvari in je posledica njenega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom (154. člen ZPP). Tožnica mora prvemu tožencu in drugi toženki ter tretjemu in četrtemu tožencu, povrniti stroške revizijskega odgovora (II. točka izreka). Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) so stroški revizijskega postopka glede na čas vložitve tožbe odmerjeni po ZOdvT.

25. Ob upoštevanju revizijsko sporne vrednosti11 vloženega stroškovnika prvega toženca in druge toženke ter stroškovnika tretjega in četrtega toženca je Vrhovno sodišče kot revizijske stroške prvemu in drugi toženki ter tretjemu in četrtemu tožencu priznalo po 1.880,00 EUR stroškov za odgovor na revizijo (tar. št. 3300), 282,00 EUR nagrade za zastopanje dodatne stranke v postopku (tar. št. 1200), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) ter 22 % DDV, kar znaša 2.662,04 EUR za vsak odgovor.

-------------------------------
1 V letih od 1997 do 2003 je bilo nameščeno ostrešje z lepenko (1997), položena je bila opečnata kritina (1999), naredil se je vodovod, centralno ogrevanje, notranji ometi, estrihi in notranja instalacija.
2 Do vselitve v hišo leta 2003 je prvi toženec živel pri starših v Celju, tožnica pa pri svojih starših nekaj 100 m stran od sporne nepremičnine, saj do tedaj nista imela pogojev za skupno bivanje.
3 Na tej parceli je mlad vinograd, posajen leta 2010 in star vinograd, ki je ostanek od celotne leta 1983 zasajene površine. Glede na letnice zasaditve je sodišče zaključilo, da ti nepremičnini ne spadata v skupno premoženje.
4 Tako praksa Vrhovnega sodišča (II Ips 905/2008 z dne 22. 10. 2009) kot tudi teorija: Z. Strajnar, Nekateri problemi v zvezi z uveljavljanem deleža na skupnem premoženju, Pravosodni bilten, št. 1/2004, str. 56; J. Hudej, I. Ščernjavič, Sporna materialnopravna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi, Pravnik, št. 11-12, Ljubljana 2010, str. 764.
5 Tako Vrhovno sodišče v odločbah: II Ips 358/52017 z dne 12. 4. 2018, II Ips 263/2005 z dne 10. 11. 2005, II Ips 68/2003 z dne 8. 5. 2003, II Ips 609/2000 z dne 7. 2. 2001 idr.
6 Glej tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 588/2009 z dne 18. 2. 2010 in sodbo II Ips 724/2006 z dne 21. 12. 2006.
7 Vinograde je izvedenec po številkah označil glede na čas obnove oziroma sajenja. Glej tudi 9. stran izvedenskega mnenja na list. št. spisa 551.
8 Glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 40/2017 z dne 14. 9. 2017.
9 Revidentka namreč trdi, da je na sporni parceli delala že od leta 1995.
10 Revidentka trdi, da druga toženka in pokojni nista mogla financirati začetnih del v hiši, ker sta bila brezposelna in sta imela dolgove.
11 Tožnica je zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja in določitev deleža na njem v tožbi ocenila na 163.500,00 EUR. V postopku ji je bilo (upoštevaje polovični delež na skupnem premoženju) priznana solastnina, ki ustreza vrednosti 46.699,66 EUR. Glede na uveljavljene revizijske razloge in upoštevaje delni uspeh, je revizijsko sporna vrednost le še 117.000,34 EUR, ki je upoštevana pri odmeri stroškov tožene stranke.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 128, 128/5, 166, 166/1, 254, 384, 384/1
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 12, 51, 51/2
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 24, 25, 26
Datum zadnje spremembe:
13.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzU4