Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7021cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 66/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.10.2018transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - visokošolski učitelj - projektno delo - pedagoška obveznost - trajna potreba po deluSodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na ugotovitev, da je tožnik hkrati delal na več različnih projektih z različno intenzivnostjo, pri čemer trajanje pogodb o zaposlitvi ni bilo usklajeno s trajanjem projektov, je pravilna presoja, da tožnik ni opravlja projektnega pač pa trajno raziskovalno delo. V zvezi s pedagoškim delom je sodišče ugotovilo, da je tožnik pedagoško obveznost opravljal tudi pri obveznih oziroma temeljnih predmetih, zaradi česar je pravilno presodilo, da je bila potreba po njegovem delu tudi v tem primeru stalna in ne zgolj začasna.
VSRS Sklep II Ips 315/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - praksa Vrhovnega sodišča - test sorazmernosti - poseg v premoženje - pravica do zasebne lastnine - višina premoženjske škode - amortizacija - dopuščena revizijaTožnik zahteva plačilo odškodnine, ker mu je policija zasegla vozilo ter ga slabo leto zato ni mogel uporabljati. Vhrovno sodišče je presojalo, ali je bil poseg v tožnikovo premoženje (ne)sorazmeren, in s tem protipraven ter ali tožniku pripada odškodnina za golo nezmožnost uporabe. Ni videti stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo v tožnikovo lastninsko pravico poseženo dlje časa, kakor da se napravi za dokazni postopek ustrezno kvaliteten zapisnik. Ker je pojem premoženja ekonomski in pravni pojem, je na dlani, da gre za človeško abstrakcijo, ustvarjeno za potrebe delovanja družbenih (pravnih in ekonomskih) odnosov. Značilna prvina te abstrakcije je pojem amortizacije. Amortizacija v luči pravila o škodi (132. člen OZ) pomeni zmanjšanje vrednosti premoženja. Drži sicer, da bi se to zgodilo tudi brez zasega, vendar pa bi imel njen lastnik to zmanjšanje prelil (transformiral) v ekonomsko korist, ki jo vozilo praviloma nudi.
VSRS sklep II Ips 11/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2015nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenjePostopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
VSRS sodba II Ips 269/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.03.2016pritožba - meje pritožbenega preizkusa - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupna vlaganja zakoncev - prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev - kondikcijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganje posebnega premoženja zakonca v skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja zakoncev v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - dedičiVprašanje o pravnih posledicah vlaganj, opravljenih v času trajanja zakonske zveze, se je v sodni praksi kot pereče izpostavilo zlasti v primerih 1.) prelivanja premoženjskih kategorij obeh zakoncev, torej prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem, ali 2.) skupnih vlaganj v tuje premoženje. V razmerju med tožnikom in prvo toženko je šlo za vlaganje skupnega premoženja (bodisi dela bodisi sredstev, pridobljenih z delom) v skupno premoženje (njuna solastninska deleža). Povsem logično torej je, da je edina (dejanska) posledica takšnih vlaganj povečanje vrednosti skupnega premoženja v korist obeh strank. Morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih se nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju. V konkretnem primeru je bilo o teh deležih, ki zajemajo vse predmete skupnega premoženja in ne samo tistih, ki so bili vključeni v pravdi o ugotovitvi deležev, že pravnomočno odločeno. Odločitev o višini deležev na...
VSRS sodba II Ips 308/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.04.2017pogodba o poroštvu - poroštvena izjava - obličnost - varstvo poroka - vsebina poroštvene izjave - veljavnost pogodbeNamen obličnosti pri poroštveni izjavi je varstvo poroka in ne upnika pred nepremišljenostjo; poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker porok torej neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo prav s tem, da zahteva njegovo pisno izjavo in ne tudi upnikovo, čigar položaj se s poroštvom olajšuje. Gre za „hibriden“ nastanek pogodbenega razmerja, kot kombinacije pisne in ustne izjave oziroma izraza pogodbenih volj pogodbenih strank.Revidenta ni mogoče „cepiti“ kot individuuma na fizično osebo in na njegov pravni status kot zastopnika glavnega dolžnika ter izključiti njegovo vlogo fizičnega subjekta kot poroka, na način kot to meni revident. Navedena okoliščina njegove dvojne vloge namreč ne pomeni, da ni podpisal poroštvenih izjav kot fizična oseba, kot poskuša v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami obeh sodišč, ki slonita na jasnih zapisih...
VSRS Sodba II Ips 85/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2016mediji - objava popravka - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - vsebinsko zanikanje - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobudaIzvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
Sodba in sklep VIII Ips 263/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija – pravica do izobraževanjaPravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.
VSRS sklep VIII Ips 321/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijoKer je sodišče izpustilo del o prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, v veljavi pa pustilo odločitev, da mora tožena stranka tožnika vrniti na delo in mu na podlagi 118. člena ZDR-1 izplačati denarno povračilo, je povzročilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pa tudi nasprotje v izreku samem.Tožnik v času, ko še ni bil reintegriran na podlagi pravnomočne sodbe sodišča, ni mogel kršiti pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev naj bi storil v času, ko formalno pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (še) ni mogel uresničevati. Če obveznosti ni mogel uresničevati, mu tudi njihove kršitve ni mogoče očitati.Rok za podajo odpovedi ni tekel. Za takšno stališče v zakonu ni podlage, saj rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zastaralni, pač pa prekluzivni. S tem, ko je tožniku prvič nezakonito prekinila pogodbo o zaposlitvi, je tožena stranka sama prevzela tveganje za zamudo roka za podajo odpovedi za...
VSRS sodba II Ips 109/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - policija - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zaseg in uničenje konoplje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - tek kazenskega postopkaKer je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode že dne 28. 7. 1995, ko je škoda tudi nastala, tožbo pa je vložil šele dne 7. 1. 2011 (torej več kot 15 let kasneje), je odločitev obeh sodišč o utemeljenosti ugovora zastaranja pravilna. Zastaranje ni začelo teči šele s pravnomočno zaključenim kazenskim postopkom zoper tožnika, ampak takrat, ko je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode. Očitek protipravnega ravnanja (žetev in zaseg konoplje) se nanaša izključno na ravnanje toženkinih organov in je neodvisen od vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ali ne.
VSRS sklep II Ips 242/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisaZa uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
VSRS sklep II Ips 278/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014javno dobro - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - ureditev mejeSPZ v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Z razglasitvijo nepremičnine za javno dobro se zagotavlja splošna dostopnost, kar je eden od vidikov socialne funkcije lastnine (67. člen Ustave). Zato so upravičene številne omejitve, ki jim je lastnik in mejaš izpostavljen zaradi življenja v skupnosti. Javno dobro tako praviloma ni v pravnem prometu. V 70. členu Ustave in v tretjem odstavku 19. člena SPZ je določeno, da se na javnem dobru lahko pridobi (le) posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Gre za „subjektivno javno pravico“, ki pripada samo individualno določenemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega organa. V prvem odstavku 44. člena SPZ je tudi določeno, da na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ker gre v obravnavanem primeru za zbirno krajevno cesto, je pomemben tudi drugi odstavek 3. člena ZCes-1, kjer je izrecno...
VSRS sodba II Ips 54/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.02.2014plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopkuStranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
VSRS sodba II Ips 113/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.10.2014dopuščena revizija - pogodba o komisijski prodaji - ukradeno vozilo - pravne napake - odgovornost za pravne napake - zaplemba vozilaDejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati. Vendar je treba razlikovati med primeri, ko pride do popolnega odvzema vozila in primeri, ko je vozilo zaseženo in je odvzem vozila le začasen. Razdrtje pogodbe po samem zakonu je možno le pri popolnem odvzemu vozila (prvi odstavek 510. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR, oziroma 490. členu OZ). Kadar pa pride le do začasnega odvzema vozila pa bi zaradi pravne napake pogodba med tožnikom in S. H. lahko prenehala kvečjemu na podlagi njenega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma...
VSRS Sodba XI Ips 18116/2014-146Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.08.2014pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaV sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
VSRS sodba II Ips 120/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2016povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z gradbenega odra - delo na višini - povečana nevarnost za nastanek škode - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - skrbnost delavca - varstvo pri deluZgolj zato, ker toženkin zavarovanec odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, njegove krivdne opustitve pravil o varnosti pri delu niso nepomembne, saj jih je potrebno upoštevati ob presoji deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Za takšno presojo je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Če delodajalec s svojim ravnanjem delavcem ne omogoča, da brez strahu za svoj delovnopravni status opozorijo na pomanjkljivosti pri spoštovanju pravil o varnosti in zdravju pri delu in v takšnem primeru odklonijo delo, gre to v njegovo breme zaradi opustitev pri skrbi za varno delovno okolje.
VSRS sodba II Ips 215/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitve določb pravdnega postopkaDogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijskopravnih pa tudi stvarnopravnih učinkih dogovorov izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje.
VSRS sodba II Ips 155/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015neupravičena pridobitev - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti - dvakratno plačilo istega dolga - kondikcija - plačilo na podlagi kasneje spremenjene pravnomočne sodne odločbe - res iudicata - prisilna izterjava dolgaToženkine navedbe, da je isti dolg tožniku plačala dvakrat, se dotikajo predhodnih sodnih odločitev v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo ugodilo, in pravdnem sporu, v katerem je sodišče (v tisti pravdi tožničin) tožbeni zahtevek za vračilo zavrnilo. S temi razlogi toženka v tej pravdi zaradi vezanosti na pravnomočno sodno odločbo ne more uspeti (319. člen ZPP). Tega, kar izhaja iz pravnomočne odločbe, sodišče ne more prosto presojati, ampak mora šteti za resnično. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe, nasprotni dokaz ni dopusten. V obravnavani zadevi toženka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 192. člen OZ. Plačilo, ki je bilo prisilno izterjano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena, ni plačilo moralne ali naturalne (zastarane) obveznosti. Vrhovno sodišče ni zavrnilo tožbenega zahtevka, ker bi šlo za zastarano terjatev. Moralna dolžnost pa obstoji...
VSRS sodba II Ips 84/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2015actio pauliana - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni tožbeni zahtevek - izbrisna tožba - zaznamba vrstnega reda - razvezni pogoj - izbris hipotekePaulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
VSRS sodba II Ips 17/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - smrt pacienta - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključitev odgovornostiKer je bilo ugotovljeno, da je škoda z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov, nastala zaradi vzroka, ki ne izvira iz toženčeve sfere (napredovane koronarne bolezni), je odškodninska odgovornost toženca izključena.
VSRS sodba III Ips 22/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.10.2015dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - pravne napake - odgovornost za pravne napake - odgovornost komisionarja za pravne napake - pridobitev lastninske pravice od nelastnikaVédenje druge pogodbe stranke o sklenjeni komisijski pogodbi oziroma osebi komitenta, na katerega se sklicuje revident, na pravno naravo razmerja med komisionarjem in tretjo osebo ne vpliva.

Izberi vse|Izvozi izbrane