Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7098cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep III Ips 98/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.10.2012pogodba o posredovanju - razlaga pogodbe – razlaga spornih pogodbenih določil – nejasna določila pogodbe – plačilo provizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeVsaka pogodbena določba, o katere vsebini se stranki ne strinjata, še ni nejasna. Nejasna določba v smislu 83. člena ZOR je le tista sporna določba, katere pomena ni mogoče enoznačno opredeliti niti s pomočjo drugega odstavka 82. člena OZ niti z uporabo drugih ustaljenih metod razlage.
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
Sodba in sklep VIII Ips 253/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.2014sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero – trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnineOb zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče tudi mimo trditvene podlage delavca in zahtevka za reintegracijo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar v postopkovnem pogledu predstavlja večji odstop od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Prav zato se tožena stranka v reviziji neutemeljeno sklicuje na določbe ZPP o trditveni podlagi, itd. in sodišču očita bistvene kršitve določb postopka.Priznanje ustrezne denarne odškodnine po 118. členu ZDR ne predstavlja obračunske pravde, saj glede na naravo te odškodnine - kot nadomestila za reintegracijo - to tudi ni mogoče. Zato je sodišče oblikovalo nekatere od kriterijev za odmero te odškodnine, ki jih je ustrezno navedlo že sodišče druge stopnje. Ti so namenjeni oceni primerne višine odškodnine, ne pa konkretnejšemu izračunu. Prisojeni znesek odškodnine predstavlja znesek, ki ga je glede na izrek sodbe tožena stranka dolžna plačati tožnici, čeprav gre tudi v tem primeru za...
Sodba in sklep III Ips 208/2008 in III Ips 209/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010obnova postopka - vsebina vročilnice – zamudna sodba – odškodninski spor – sklepčnost tožbe – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - obrazloženost sodne odločbeV zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodkuRevizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo. Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
Sodba X Ips 44/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2010financiranje javnih kulturnih programov - odredba ministra o izplačilu sredstev – finančni nalog – izvedbeni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuOdredba, s katero je minister odredil izplačilo dodeljenih zneskov iz sredstev, ki so bila že na podlagi (kasneje razveljavljene) zakonske določbe predvidena za določen namen in izločena iz revidentkinih sredstev, predstavlja finančni nalog in je po svoji vsebini izvedbeni akt, ki finančno tehnično omogoča izvedbo pravnomočne odločbe o dodelitvi sredstev prijaviteljem, izbranim na javnem razpisu. Kot taka ne pomeni vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in zato ne more biti predmet upravnega spora po 2. in 4. členu ZUS-1.
Sodba in sklep VIII Ips 154/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - rok za odpoved - prenos dejavnosti - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - nastanek razloga za odpoved - ohranitev entitetePrva toženka je kljub prvotni odločitvi (sprejeti v mesecu aprilu 2009), da zapre knjigoveznico, z obravnavano dejavnostjo nadaljevala in je tožnica svoje delo tudi še naprej opravljala. Ker prva toženka svoje odločitve, sprejete v mesecu aprilu 2009, ni realizirala, poslovni razlog za podajo v tem sporu izpodbijane odpovedi v tistem času torej še ni mogel nastati, posledično pa tudi ni mogel začeti teči objektivni rok za podajo odpovedi, ki je vezan na nastanek utemeljenega razloga za odpoved.Za prenos ne zadošča zgolj opravljanje podobne ali enake storitve, če ni tudi drugih kriterijev, ki definirajo gospodarsko entiteto oziroma ki predstavljajo organiziran skupek virov (npr. prevzem zaposlenih, vodstvenega kadra, način in organizacija dela itd.).
Sklep I Up 427/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010postulacijska sposobnost stranke – pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščencaPritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.
Sklep I Up 387/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2013začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interesZa dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).
Sklep I Up 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklepDoločba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
Sodba II Ips 126/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2014dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZadV konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev...
VSRS sodba II Ips 158/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.2015družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJSSodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske...
VSRS Sodba in Sklep III Ips 5/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2017javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škodeZ uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvoTožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
VSRS sodba II Ips 175/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2014objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanciDomneva, da tožnikova škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti (173. člen ZOR), je izpodbojna; oseba se lahko objektivne odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je zunaj njene sfere, med drugim, če je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Presoja o tem, ali je ravnanje tretjega oziroma oškodovanca izključni vzrok za nastalo škodo, spada v področje razumevanja vzročne zveze. Izključnost je v tem, da obratovalec na potek dogodkov ni mogel vplivati, tako da bi škodo preprečil. Pojem izključnosti vzroka se navezuje na pojma nepričakovanosti in nepreprečljivosti. Okoliščina, da delovišče ni bilo zavarovano na način, ki bi komurkoli preprečeval dostop do stroja, ni pravno relevantni vzrok konkretnega škodnega dogodka. Tako obsežno dolžnostno ravnanje tožencev...
VSRS Sodba II Ips 314/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2018lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomenaČe je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
VSRS Sodba II Ips 342/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.08.2017odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - test sorazmernostiV spornem primeru ni že izkustveno-življenjske in logične oziroma razumne zveze med predhodnim trajanjem pravdnega postopka in "pečatenjem" hiše, na eni strani, ter požigom, ki je bil povzročen s kaznivim dejanjem, oziroma s požigom nastalimi škodnimi posledicami, na drugi strani - ukrep policije bi kvečjemu lahko že navzven vsakogar odvračal od storitve kaznivega dejanja, kakršno je bilo storjeno s požigom hiše. Izključena je zato že osnovna - naravna vzročnost, kot predpostavka za pripisljivost prepovedane posledice in tudi povečanega tveganja za njen nastanek. Ker je predvidljivost negativne posledice hkrati tudi merilo protipravnosti ter nadalje tudi merilo skrbnosti (krivde), je tudi protipravnost v spornem primeru izključena že na podlagi ugotovitev o neobstoju predvidljive vzročne zveze med dejanji tožene stranke in škodnim dogodkom. Ustava RS tudi v razmerju do države ne zahteva takšne obremenitve države z dolžnostjo plačila odškodnine, ki bi...
Sodba in sklep II Ips 187/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.2010zastaranje – solidarno poroštvo – zastaranje porokove obveznosti – trditvena podlaga tožbenega zahtevka – listina kot del trditvene podlage tožbe – razpravno načelo – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – obrestne obresti (procesne obresti) – zavrženje revizijeKer je druga toženka solidarni porok k obema leasing pogodbama, pomeni zastaranje glavnih obveznosti (obveznosti iz leasing pogodb) tudi zastaranje poroštvenih obveznosti.
Sodba in sklep II Ips 220/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.12.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci - neizdaja zamudne sodbe – višina odškodnineV primeru opustitve odgovora na tožbo mora sodišče pri odločanju o zahtevku upoštevati le dejstva, ki so bila navedena do izteka roka za odgovor na tožbo, vsakršna nadaljnja aktivnost sodišča v smeri zbiranja novih dejstev in izvajanja dokazov je zato odveč. Sodišči z neupoštevanjem ugovora o prispevku neposrednega oškodovanca k nastanku škodnega dogodka, ki ga je podala tožena stranka po nevložitvi odgovora na tožbo, tako nista zagrešili uveljavljene relativne kršitve določb ZPP.Ker pravilna uporaba določb ZPP v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne bi vodila do ugodnejših učinkov za tožnike kot so tisti, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je treba revizijo tožnikov v tem delu zavrniti. Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izberi vse|Izvozi izbrane