Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6883cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 235/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostBistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (omenjena „protispisnost“) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku, kot že pojasnjeno, ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
VSRS Sodba II Ips 10/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019gospodarska pogodba - poroštvo - solidarno poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - razdelitveni narok - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - načelo koncentracije postopka - pristop k izvršbi - status stranke v postopkuV obravnavani zadevi je prišlo do pretrganja zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika, ki učinkuje tudi proti tožencu kot poroku. Tožnica je namreč kot hipotekarna upnica v izvršilnem postopku zoper glavnega dolžnika, ki se je začel na predlog drugega (izvršilnega) upnika, na razdelitvenem naroku prijavila svojo terjatev z namenom, da bo iz prejete kupnine poplačana tudi njena terjatev do dolžnika. Prisilna izterjava denarne terjatve s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku (na nepremičnino), ki se vodi na predlog drugega upnika, v skladu z jezikovno in logično razlago določbe 365. člena OZ pomeni dejanje upnika pred sodiščem, katerega namen je v izterjavi (oziroma poplačilu) terjatve. Zakonski dejanski stan določbe drugega odstavka 366. člena OZ se ne prilega obravnavanemu življenjskemu primeru, katerega dejanska podlaga je ugotovitev, da je hipotekarni upnik v izvršilnem postopku prijavil svojo terjatev, a do poplačila ni prišel, ker kupnina prodane...
VSRS sodba II Ips 230/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča...
VSRS sodba in sklep II Ips 19/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.2016premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - odsvojitev skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - obseg skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe - terjatev zakonca zaradi prikrajšanja skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženjaZ nedovoljenim razpolaganjem (odsvojitvijo skupne stvari) skupno premoženje ne preneha, le spremeni svojo obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2016dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtinaDo delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 342/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019sprememba delodajalca - prenos gospodarske enote - prenos strankPrva toženka je lahko obveznost iz tretjega odstavka 159. člena ZTFI izpolnila tako, da je na podlagi pogodbe prenesla vso dokumentacijo na drugo toženko za vse svoje stranke in so se stranke naknadno izrekale o možnostih, ki so jih imele na voljo (ostati pri drugi toženki ali izbrati drugo borznoposredniško družbo). V tem primeru bi to lahko bil ukrep, ki je (poleg finančnih ugodnosti) spodbudil stranke, da izberejo drugo toženko, na kar lahko nakazuje tudi veliko število strank, za katere sedaj opravlja borznoposredniške storitve druga toženka. Lahko pa je obveznost izpolnila tako, da je prenos dokumentacije opravila glede na predhodno (izrecno) izbiro strank, torej na drugo toženko in druge borznoposredniške družbe, ki so jih izbrale stranke. Zato v primeru slednjega veliko število strank, ki so prešle k drugi toženki, ne bo odločilno.
VSRS sodba in sklep II Ips 228/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2017gradbena pogodba - razveza pogodbe - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - pogodbena kazenUgotovljeno dejansko stanje narekuje presojo, daje v skladu s 470. in 471. členom OZ prišlo do razveze pogodbe. To ima za posledico, da toženca ne moreta uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov - torej zahtevkov za pravilno izpolnitev ali zahtevka za znižanje kupnine.
VSRS sodba in sklep II Ips 115/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015gospodarska družba - nadzorni svet - odškodninska odgovornost - odgovornost članov nadzornega sveta - odgovornost članov organov upravljanja - povrnitev premoženjske škode - lastna škoda - plačilo terjatveČlan organa vodenja ali nadzora za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati po splošnih predpisih. Če tožnik s tožbo po petem odstavku 285. člena ZGD (sedaj četrtem odstavku 263. člena ZGD-1) zahteva povrnitev svoje lastne škode, njegov zahtevek nima ustrezna materialnopravne podlage v določbah korporacijskega prava. Upnik pa lahko v svojem imenu in za svoj račun zahteva povračilo škode, ki so jo družbi povzročili organi upravljanja in nadzora, in na ta način pride do poplačila svoje terjatve. Pogoj za njegov uspeh je, da poleg svoje terjatve do družbe izkaže še družbino odškodninsko terjatev do članov organa upravljanja ali nadzora.
VSRS sodba in sklep II Ips 104/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.08.2016predkupna pravica - ponudba - vsebina ponudbe - bistveno enaki pogoji - način plačila - rok plačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepis zvočnega posnetka - ugovor - dostop do zvočnega posnetkaČe ni podana vsaj možnost, da bi morebiten drugačen (ustreznejši, popolnejši) prepis lahko vplival na vsebino sodbe (na njeno pravilnost), potem zavrnitev strankine zahteve, naj se ji poleg prepisa izroči tudi zvočni posnetek, ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Da je treba zakonsko določilo o „enakih pogojih“ razlagati kot „bistveno enake pogodje“, izhaja iz samega namena (tudi: telosa, bistva) instituta predkupne pravice. Ta ni v identiteti ponudbe predkupnemu upravičencu na eni in ponudbi (oziroma pogodbi) tretji osebi na drugi strani zaradi identičnosti same po sebi, marveč v enakovrednih pogodbenih bremenih. Ti morajo zagotoviti, da predkupna pravica ni priznana zgolj na papirju, marveč tudi v dejanskem, ekonomskem smislu.
VSRS Sodba in sklep III Ips 43/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.08.2018prodaja poslovnega deleža - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - ničnost pogodbe - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - materialno procesno vodstvoPogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med prvo toženko kot prodajalko in drugo toženko kot kupcem poslovnega deleža v tožeči stranki. Druga toženka pri sklepanju te pogodbe v razmerju do predkupne upravičenke ni imela nobenih dolžnosti. Dolžnost obveščanja in posredovanja ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe s predkupno upravičenko je zavezovala le prvo toženko kot prodajalko. To pomeni, da tudi v primeru, da bi bila predkupna pravica kršena, sklenitev sporne pogodbe drugi toženki ni bila prepovedana. Zato v obravnavnem primeru pride v poštev povzeti drugi odstavek 86. člena OZ, na podlagi katerega pogodba ostane v veljavi, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa lahko zadenejo ustrezne posledice. Drugo alinejo 2. točke tretjega odstavka 347. člena ZFPPPIPP, ki določa, da mora stečajni upravitelj predkupnega upravičenca pozvati, da mu v 15 dneh po prejemu vrne podpisan izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo, je treba...
VSRS Sklep in sodba II Ips 185/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninski spor - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - vmesna sodba - načelo ekonomičnosti postopka - izdaja vmesne sodbe - narava vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - formalna pravnomočnost - višina odškodnineVmesna sodba še ne vsebuje perfektnega sodbenega pravnega pravila. Gre za konkretni oblastni pravni akt, ki zajema subjekte razmerja (ti so praviloma navedeni v uvodu odločbe) ter predmet pravnega razmerja, ne pa tudi že konkretiziranih pravic in dolžnosti, kar je sicer ena izmed osrednjih prvin sleherne pravne norme, tudi tiste, ki jo vsebuje sodna odločba. Vmesna sodba zato praviloma tudi nima kakovosti materialne, temveč zgolj formalne pravnomočnosti. Edini namen izdaje vmesne sodbe je udejanjanje načela ekonomičnosti, posebna lastnost pa, da je sodišče ne izda na zahtevek strank (kot velja pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku). Zato vmesna sodba pravno vsebuje zgolj tisto, kar bi sicer molče vseboval ugotovitveni del končne odločbe, izdane v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je predmet v konkretni pravdi. Drugotoženka se je imela možnost o vseh relevantnih prvinah temelja odškodninske odgovornosti izjaviti tako pred sodiščem prve stopnje, kot v postopku z rednimi in...
Sodba in sklep III Ips 75/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.12.2010vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitveKaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda). Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil...
VSRS Sodba in Sklep X Ips 282/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijoPravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 183/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.2015družinska pokojnina - starostOdločba z dne 13. 9. 1999 je bila kronološko gledano izdana kasneje in tudi potrjena v sodnem postopku, v katerem je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožnica ni pridobila pravice do družinske pokojnine. Zato se tožnica v tem socialnem sporu ne more uspešno sklicevati na morebitno odločbo z dne 18. 6. 1999 in navedbe v smeri, da odločba obstaja, je pravnomočna in izvršljiva, za odločitev niso pomembne.
VSRS sodba in sklep II Ips 166/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.05.2015povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - obseg povrnitve škode - popolna odškodnina - compensatio lucri cum damno - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba - delna vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - prekluzivni učinek vmesne sodbe - odškodninski spor - razsojena stvar (res iudicata) - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - individualizacija tožbenega zahtevka - vsebinska opredelitev pojavnih oblik škode - enotni denarni znesek, sestavljen iz več delnih zneskov - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - obseg škode - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka po pravnomočnosti vmesne sodbe - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prodaja nepremičnine - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - zmožnost ugotovitve višine odškodnine brez nesorazmernih težav - odločitev po prostem preudarkuVmesna sodba oziroma sodba o kvalitativnem delu ali podlagi (temelju) tožbenega zahtevka je namenjena poenostavitvi in pocenitvi pravde, v kateri sta sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP). Zakonski namen vmesne sodbe (ekonomičnost) zagotavlja njen prekluzivni učinek: v postopku odločanja o znesku je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala. Vmesno sodbo je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Ker se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tudi če nekatera izmed teh dejstev niso navedena, je s pravnomočnostjo vmesne sodbe sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v...
VSRS Sodba in sklep II Ips 16/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.07.2017varstvo avtorskih pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - prenos materialne avtorske pravice - avtorsko delo iz delovnega razmerja - posest avtorskega dela - druge pravice avtorja - pravica dostopa in izročitve - uporaba avtorskega delaOdločitev sodišča prve in druge stopnje glede tožbenega zahtevka na sklenitev dogovora med pravdnima strankama, na podlagi katerega mora tožena stranka od tožeče stranke odkupiti materialne avtorske pravice na avtorskih delih, navedenih v tožbenem zahtevku, temelji na stališču, da toženke v sklenitev takšnega pravnega posla ni mogoče prisiliti, ker ji materialno pravo takšne obveznosti ne nalaga. Povedano z drugimi besedami: tožnik po materialnem pravu nima pravice od toženke zahtevati, da z njim sklene dogovor s takšno vsebino, kot izhaja iz tožbenega zahtevka.
VSRS Sodba in sklep II Ips 225/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2019vrnitev darila - odpadel nagib - razlogi za revizijo - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodiščaPresoja verodostojnosti in prepričljivosti dokazov je pridržana sodiščema nižjih stopenj. Revident lahko z grajo dokazne ocene uspe le, če izkaže, da ima takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Skrajni primeri take dokazne ocene bi lahko pomenili kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani. Hkrati mora biti tudi logično vzdržna, razumna in dosledna.
Sklep I Up 512/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2013elektronske komunikacije - pritožba – stranska udeleženka – položaj stranke – pravni interes – procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 – sodelovanje v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbePredhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti je pogoj za aktivno legitimacijo in vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano o glavni stvari.
VSRS Sklep I Kp 59331/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2019relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornostiSodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP. V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.
VSRS Sklep II DoR 141/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2017dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnineRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.

Izberi vse|Izvozi izbrane