Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7017cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba XI Ips 21391/2016-141Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.07.2016pripor – ponovitvena nevarnost – jemanje podkupnine – ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva – opis kaznivega dejanja – tehnični pregledi vozilIz opisa očitanega ravnanja in obrazložitve izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora je možno razbrati, da je obdolženec opravljal dejanja na podlagi Zakona o motornih vozilih in Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil v okviru svojih službenih pooblastil oziroma nalog po vnaprej predpisanem postopku.
Sodba in sklep III Ips 9/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.04.2013zamudna sodba – odškodninska odgovornost države – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza - povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – sklepčnost tožbePri kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je presoja protipravnosti podvržena merilom, ki jih je v svoji sodni praksi vzpostavilo Evropsko sodišče za človekove pravice in jih je povzel tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, presoja drugih predpostavk odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo pa je vezana le na določbe splošnega odškodninskega prava. Pri presoji (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka upoštevanje relevantnih okoliščin posameznega primera ni v nasprotju s stališčem, da država odškodninsko odgovarja ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja zaostankov na sodiščih.Za sklepčnost tožbe glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze ne zadostuje tožbena navedba, da je škoda nastala kot posledica določenega nedopustnega ravnanja tožene stranke. Afirmativna litiskontestacija oziroma fikcija...
VSRS Sodba VIII Ips 2/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tatvina - uporaba dokazov - videoposnetek - pravica do zasebnosti - varstvo lastninske pravice - načelo sorazmernosti - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnostiIzvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je v pravdnem postopku lahko dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Poleg tega mora imeti izvedba takšnega dokaza še prav poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava, sodišče pa mora v takem primeru upoštevati tudi načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Sodišči nižjih stopenj sta pravilno uporabili t.i. test sorazmernosti v zvezi z dopustitvijo izvedbe in uporabe poročila detektiva oziroma nastavitve pasti za male tatove (označeni bankovci). Kljub temu, da je bilo z navedenim ukrepom poseženo v tožničino pravico do zasebnosti, je glede na vse okoliščine primera veliko močnejši interes – z varstvom zasebne lastnine – izkazala toženka in njen varovanec.
VSRS sodba II Ips 281/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strahPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSRS Sodba VIII Ips 39/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.10.2016pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen časPri presoji ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, kršitev zahteve, da takšna pogodba vsebuje razlog za sklenitev, ne more imeti enake teže, kot če pogodba o zaposlitvi nima katere od preostalih bistvenih sestavin iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1, kot je na primer istočasno uzakonjena zahteva, da mora pogodbo o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je dopustna le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Glede na takšen značaj pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razumljiva zakonska zahteva, da je tak dopusten razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden že v sami pogodbi o zaposlitvi. Opustitev navedbe takšnega razloga v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar ga ni mogoče ugotoviti že iz same pogodbe, posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi...
VSRS sodba II Ips 312/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnineRevizijsko sodišče ocenjuje, da odmerjena odškodnina ni primerljiva z odškodninami za škodo v podobnih primerih in kot taka ne ustreza načelu objektivne pogojenosti, ki ga morajo sodišča zasledovati pri odmerjanju odškodnine.
VSRS Sodba VIII Ips 16/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizijaV primeru, če sidnikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
VSRS Sklep II DoR 201/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske obveznosti - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlagatelj zmotno meni, da glede postavljenega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Izpodbijani položaj se ujema s primerjanimi zadevami, ki jih je že obravnavano Vrhovno sodišče, saj je tožnik, kot to v predlogu navaja stranski intervenient, že v tožbi postavil zahtevke za plačilo odškodnine za vsako izmed oblik škode ter zanje podal tudi določno trditveno podlago. S povišanjem tožbenega zahtevka tako ni zahteval nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč le v okviru istega historičnega dogodka in na isti dejanski podlagi zahteval izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku. Vrednost telesnega ali duševnega trpljenja in strahu ni določena s ceno, zato kriterij presoje ni zgolj nominalna rast cen, temveč jo določi sodišče. Njihovo zastaranje pa se veže na obveznost in ne na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti.
VSRS sodba in sklep II Ips 83/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanjaUgovor posebnega premoženja (izključne lastnine) ne vključuje podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Sodba in sklep VIII Ips 367/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.02.2011ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba – obnova postopka – plačilo neizplačanih zneskov za nazajZPIZ-1 ponovne odmere pokojnine ne ureja in zato tudi ne določa, od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena pokojnina. Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožniku na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 7. 2006 dalje (glede na vložitev tožnikovega predloga dne 2. 6. 2006) ni ravnala nezakonito.
VSRS sodba II Ips 70/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014povrnitev premoženjske škode - škoda, povzročena po divjadi - trk motornega vozila z divjadjo - odgovornost lovske organizacije - krivdna odgovornost - stečina - opustitev dolžnega ravnanja - obrnjeno dokazno breme - načelo dispozitivnosti - priznanje dejstevGlede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).
VSRS sodba VIII Ips 31/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.09.2014odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - - protipravnost - krivda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihBistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Tudi utemeljeni revizijski ugovori, ki se nanašajo na le enega od elementov odškodninskega delikta (v konkretni zadevi vprašanje vzročne zveze), sami po sebi, ob ugotovitvah, da ne obstajajo drugi elementi odškodninske obveznosti, ne bi mogli vplivati na zakonitost končne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Že če eden od elementov odškodninskega delikta ni podan, ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti.
VSRS sodba II Ips 123/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - razpolaganje tretjega - dobroverna pridobitev nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigoPrepoved iz 88. člena ZDen zajema vsako razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev. Da je prepoved iz prvega odstavka 88. člena ZDen naslovljena na denacionalizacijskega zavezanca in njegovega sopogodbenika v praksi Vrhovnega sodišča ni bilo nikoli sporno. Določbe 88. člena ZDen ne dopuščajo razlage, po kateri bi bil ničen le prvi pravni posel, ki pomeni razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, medtem ko nadaljnji pravni posli ne bi bili nični oziroma naj bi se ničnost ne raztezala na nadaljnja razpolaganja s premoženjem. Zakon namreč prepoveduje vsako razpolaganje in le ob takem razumevanju njegovega besedila so lahko ustrezno zavarovani interesi denacionalizacijskih upravičencev.
VSRS sodba VIII Ips 310/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2016denarna socialna pomoč - vračilo prejete pomoči - razveljavitev odločbe - izredno pravno sredstvo - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomočiDoločba 46. člena ZSVarPre temelji na pooblastilu iz 158. člena URS o tem, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, in po postopku, določenih z zakonom. Določba 46. člena ZSVarPre je v razmerju do določb ZUP o izrednih pravnih sredstvih specialna in v celoti zadošča, da pristojni organ (v konkretnem primeru CSD) lahko odpravi ali razveljavi svojo prejšnjo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči, če je upravičenec za isto obdobje prejemal lastne dohodke, ki presegajo odobreno denarno socialno pomoč in da z novo odločbo odloči o upravičenosti do denarne socialne pomoči za navedeno obdobje. Za odpravo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe in izdajo nove CSD zato ni potreboval še dodatne pravne podlage v določbah ZUP o izrednih pravnih sredstvih.
VSRS sodba II Ips 5/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.05.2016krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - rovokopač - vzpenjanje na delovni stroj v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazni standard - dokazno breme - preskakovanje pravnih sredstev - pravila o dokaznem bremenu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaGraja uporabe prenizkega dokaznega standarda s strani prvostopenjskega sodišča pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato bi jo tožnika v reviziji lahko uveljavljala le, če bi tako ravnala že v pritožbi.Sodišči nižjih stopenj sta po eni strani upoštevali, da toženca za škodo od nevarne stvari oziroma dejavnosti odgovarjata objektivno in da sta ravnala tudi krivdno, saj nista poskrbela za ustrezno zavarovanje delovišča in postavitev rovokopača, po drugi strani pa tudi, da je tožnik pomembno prispeval k nastanku nezgode, saj se je povzpel na rovokopač, ko je ta obratoval, čeprav je vedel, da tega ne sme storiti, pri tem pa je nehote premaknil ročico menjalnika, zaradi česar je prišlo do nesreče. Presoje sodišč nižjih stopenj, ki sta tožnikov prispevek v okoliščinah konkretnega primera ocenila v višini 50 %,...
VSRS sodba II Ips 233/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - obresti - pogodbene obresti - zamudne obresti - kdaj obresti prenehajo teči - prepoved ultra alterum tantum - zastaranje terjatev - občasne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - obrestne obresti - prepoved anatocizmaV skladu z ustaljeno sodno prakso je procesni standard obrazloženosti sodišča druge stopnje nižji kot standard obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Zato tudi ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe in tudi ni pomembno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in končno zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo.Določba 376. člena OZ2 (prepoved ultra alterum tantum) je bila v izpodbijani sodbi uporabljena tako, kot se glasi; sodišči prve in druge stopnje sta v skladu z navedeno povsem jasno zakonsko določbo, ki ne dopušča nobene drugačne pomenske razlage kot izhaja iz jezikovne analize povzetka besedila določbe, pravilno poudarili, da obresti prenehajo teči, ko dosežejo glavnico, tudi v primerih, kakršen je sporni,...
VSRS Sodba VIII Ips 279/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog nezmožnosti - invalid - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedencaZa presojo ustreznost ponujene nove zaposlitve je pomembno zgolj tožnikovo zdravstveno stanje do maja 2012 (ko mu je bilo ponujeno nova pogodba o zaposlitvi) in omejitve, določene v odločbi Zavoda z dne 5. 12. 2011, ne pa zdravstveno stanje tožnika v letu 2013, 2014 in 2015. Morebitne kasneje nastale zdravstvene težave tožnika in kasneje izdane odločbe Zavoda na ustreznost ponujene nove zaposlitve z dne 23. 5. 2012 ne vplivajo, saj jih tudi toženka pri takratni ponudbi zaposlitve ni mogla upoštevati, še manj predvideti.
VSRS Sodba VIII Ips 206/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.10.2019odsotnost z dela - neupravičena odsotnost - neopravičena odsotnost - izplačilo nadomestila plačeNadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v...
VSRS Sodba VIII Ips 66/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.10.2018transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - visokošolski učitelj - projektno delo - pedagoška obveznost - trajna potreba po deluSodišče je pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na ugotovitev, da je tožnik hkrati delal na več različnih projektih z različno intenzivnostjo, pri čemer trajanje pogodb o zaposlitvi ni bilo usklajeno s trajanjem projektov, je pravilna presoja, da tožnik ni opravlja projektnega pač pa trajno raziskovalno delo. V zvezi s pedagoškim delom je sodišče ugotovilo, da je tožnik pedagoško obveznost opravljal tudi pri obveznih oziroma temeljnih predmetih, zaradi česar je pravilno presodilo, da je bila potreba po njegovem delu tudi v tem primeru stalna in ne zgolj začasna.
VSRS Sklep II Ips 315/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - praksa Vrhovnega sodišča - test sorazmernosti - poseg v premoženje - pravica do zasebne lastnine - višina premoženjske škode - amortizacija - dopuščena revizijaTožnik zahteva plačilo odškodnine, ker mu je policija zasegla vozilo ter ga slabo leto zato ni mogel uporabljati. Vhrovno sodišče je presojalo, ali je bil poseg v tožnikovo premoženje (ne)sorazmeren, in s tem protipraven ter ali tožniku pripada odškodnina za golo nezmožnost uporabe. Ni videti stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo v tožnikovo lastninsko pravico poseženo dlje časa, kakor da se napravi za dokazni postopek ustrezno kvaliteten zapisnik. Ker je pojem premoženja ekonomski in pravni pojem, je na dlani, da gre za človeško abstrakcijo, ustvarjeno za potrebe delovanja družbenih (pravnih in ekonomskih) odnosov. Značilna prvina te abstrakcije je pojem amortizacije. Amortizacija v luči pravila o škodi (132. člen OZ) pomeni zmanjšanje vrednosti premoženja. Drži sicer, da bi se to zgodilo tudi brez zasega, vendar pa bi imel njen lastnik to zmanjšanje prelil (transformiral) v ekonomsko korist, ki jo vozilo praviloma nudi.

Izberi vse|Izvozi izbrane