Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7075cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep III Ips 98/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.10.2012pogodba o posredovanju - razlaga pogodbe – razlaga spornih pogodbenih določil – nejasna določila pogodbe – plačilo provizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeVsaka pogodbena določba, o katere vsebini se stranki ne strinjata, še ni nejasna. Nejasna določba v smislu 83. člena ZOR je le tista sporna določba, katere pomena ni mogoče enoznačno opredeliti niti s pomočjo drugega odstavka 82. člena OZ niti z uporabo drugih ustaljenih metod razlage.
Sodba in sklep VIII Ips 253/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.2014sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero – trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnineOb zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče tudi mimo trditvene podlage delavca in zahtevka za reintegracijo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar v postopkovnem pogledu predstavlja večji odstop od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Prav zato se tožena stranka v reviziji neutemeljeno sklicuje na določbe ZPP o trditveni podlagi, itd. in sodišču očita bistvene kršitve določb postopka.Priznanje ustrezne denarne odškodnine po 118. členu ZDR ne predstavlja obračunske pravde, saj glede na naravo te odškodnine - kot nadomestila za reintegracijo - to tudi ni mogoče. Zato je sodišče oblikovalo nekatere od kriterijev za odmero te odškodnine, ki jih je ustrezno navedlo že sodišče druge stopnje. Ti so namenjeni oceni primerne višine odškodnine, ne pa konkretnejšemu izračunu. Prisojeni znesek odškodnine predstavlja znesek, ki ga je glede na izrek sodbe tožena stranka dolžna plačati tožnici, čeprav gre tudi v tem primeru za...
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodkuRevizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo. Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
Sklep I Up 427/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010postulacijska sposobnost stranke – pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščencaPritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.
Sodba in sklep III Ips 208/2008 in III Ips 209/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010obnova postopka - vsebina vročilnice – zamudna sodba – odškodninski spor – sklepčnost tožbe – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - obrazloženost sodne odločbeV zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
Sklep I Up 387/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2013začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interesZa dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).
Sklep I Up 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklepDoločba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
Sodba X Ips 44/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2010financiranje javnih kulturnih programov - odredba ministra o izplačilu sredstev – finančni nalog – izvedbeni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuOdredba, s katero je minister odredil izplačilo dodeljenih zneskov iz sredstev, ki so bila že na podlagi (kasneje razveljavljene) zakonske določbe predvidena za določen namen in izločena iz revidentkinih sredstev, predstavlja finančni nalog in je po svoji vsebini izvedbeni akt, ki finančno tehnično omogoča izvedbo pravnomočne odločbe o dodelitvi sredstev prijaviteljem, izbranim na javnem razpisu. Kot taka ne pomeni vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in zato ne more biti predmet upravnega spora po 2. in 4. členu ZUS-1.
Sodba in sklep VIII Ips 154/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - rok za odpoved - prenos dejavnosti - nova odpoved iz istega poslovnega razloga - nastanek razloga za odpoved - ohranitev entitetePrva toženka je kljub prvotni odločitvi (sprejeti v mesecu aprilu 2009), da zapre knjigoveznico, z obravnavano dejavnostjo nadaljevala in je tožnica svoje delo tudi še naprej opravljala. Ker prva toženka svoje odločitve, sprejete v mesecu aprilu 2009, ni realizirala, poslovni razlog za podajo v tem sporu izpodbijane odpovedi v tistem času torej še ni mogel nastati, posledično pa tudi ni mogel začeti teči objektivni rok za podajo odpovedi, ki je vezan na nastanek utemeljenega razloga za odpoved.Za prenos ne zadošča zgolj opravljanje podobne ali enake storitve, če ni tudi drugih kriterijev, ki definirajo gospodarsko entiteto oziroma ki predstavljajo organiziran skupek virov (npr. prevzem zaposlenih, vodstvenega kadra, način in organizacija dela itd.).
VSRS Sklep I Up 278/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017vročilnica - javna listinaVročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti šele ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 5/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2017javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škodeZ uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvoTožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
Sodba II Ips 126/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2014dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZadV konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev...
VSRS Sodba in sklep II Ips 255/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.02.2018tožba za izvedbo melioracije - melioracija - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - zastaranje - ugotavljanje novih dejstev pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - dovoljenost revizije - nedenarne terjatve - vrednost spornega predmetaV primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta. Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka. Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato...
VSRS Sodba in sklep II Ips 73/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018sklepčnost tožbe - predlog za združitev pravd - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalno procesno vodstvo - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija - zavrženje revizijeRevizijska razloga, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga za združitev pravd (300. člen ZPP) in prekinitev pravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP), ne predstavljata takšnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih bi bilo revizijo sploh mogoče vložiti (370. člen ZPP). Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar pa sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršna koli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka pravdnega postopka zoper odločitev o nezdružitvi dveh pravd pri istem sodišču tako v nobenem primeru nima pravnega sredstva. Tudi...
VSRS sodba II Ips 175/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2014objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanciDomneva, da tožnikova škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti (173. člen ZOR), je izpodbojna; oseba se lahko objektivne odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je zunaj njene sfere, med drugim, če je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Presoja o tem, ali je ravnanje tretjega oziroma oškodovanca izključni vzrok za nastalo škodo, spada v področje razumevanja vzročne zveze. Izključnost je v tem, da obratovalec na potek dogodkov ni mogel vplivati, tako da bi škodo preprečil. Pojem izključnosti vzroka se navezuje na pojma nepričakovanosti in nepreprečljivosti. Okoliščina, da delovišče ni bilo zavarovano na način, ki bi komurkoli preprečeval dostop do stroja, ni pravno relevantni vzrok konkretnega škodnega dogodka. Tako obsežno dolžnostno ravnanje tožencev...
VSRS sodba in sklep II Ips 94/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.07.2015pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena obveznost zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - paraplegija - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - ozaveščena privolitev - obseg pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizijePri pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti ne gre za vprašanje izoblikovanja svobodne in resne volje kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev, pač pa za zaščito pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz že sklenjene pogodbe. To pomeni, da izpolnitev pojasnilne dolžnosti ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, pač pa spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika.Načeloma velja, da 1.) mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, 2.) se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja, 3.) mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo...
VSRS sodba II Ips 158/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.2015družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJSSodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske...

Izberi vse|Izvozi izbrane