Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7057cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 6/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.07.2013Paulijanska tožba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – sprememba tožbeTožnica ni zamudila roka za vložitev Paulijanske tožbe. Njenega ravnanja, ko je v prvem sojenju eventualno kumulirala dva tožbena zahtevka in potem to povzela tudi v drugem sojenju ni mogoče opredeliti kot spremembo tožbe. V prvih odstavkih glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka in v drugem odstavku podrejenega tožbenega zahtevka prihaja do mešanja relativnih in absolutnih učinkov zahtevanega izpodbijanja, do delnega prekrivanja tožbenih zahtevkov, zlasti pa je pomembno dejstvo, da je dejanska in pravna podlaga glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijana izjava o pripoznavi, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih tudi enak – oškodovanje upnice. V taki situaciji gre le za navidezno kumuliranje tožbenih zahtevkov.
VSRS Sodba II Ips 274/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.04.2017povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - predujem za izvedenca - plačilo predujma - zavrnitev dokaznega predlogaPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ker tožnik ni založil predujma za neposredno zaslišanje izvedenk, kar bi bilo povezano z dodatnimi stroški, je sodišče izvedbo tega dokaza pravilno zavrnilo. Tudi sicer po ustaljenem stališču sodne prakse vsaka opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca, ki ga je predlagala stranka, ne pomeni relativne bistvene kršitve določbe postopka
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
Sklep I Up 387/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2013začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interesZa dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).
Sklep I Up 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklepDoločba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
VSRS sodba II Ips 147/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015odškodninski tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - uporaba tuje stvari v svojo korist - kondikcija - verzijaŠkoda zaradi izgube zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka.Kot izgubljeni dobiček se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V literaturi se z vidika materialnega prava zastopa stališče, da je ena od predpostavk za priznanje odškodnine za izgubljeni dobiček obstoj objektivne verjetnosti, da bi oškodovanec dobiček ustvaril, če mu to ne bi bilo preprečeno, z vidika procesnega prava pa stališče, da zadošča mejni prag zadostne verjetnosti, to je verjetnost, ki...
VSRS Sodba XI Ips 33642/2014-94Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.09.2014pripor – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - načelo sorazmernostiIzjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, ter ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
Sodba VSRS XI Ips 21569/2014-89Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.06.2014pripor - odreditev pripora - skrajšani postopek – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost priporaIzjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno.
VSRS sodba III Ips 9/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.05.2016bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javna naročilaČeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S.,...
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.02.2017pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum – vročitev sklepa o priporu - ponovitvena nevarnostV odločbi o odreditvi pripora mora biti kaznivo dejanje, katerega storitve je obdolženec osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.Če je bila obdolžencu odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila vzeta prostost. V primeru policijskega pridržanja se rok za vročitev sklepa o priporu računa od trenutka privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne glede na to, ali je preiskovalni sodnik zoper obdolženca odredil pridržanje po četrtem odstavku 203. člena ZKP ali pa ga je takoj zaslišal.
Sodba in sklep III Ips 98/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.10.2012pogodba o posredovanju - razlaga pogodbe – razlaga spornih pogodbenih določil – nejasna določila pogodbe – plačilo provizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeVsaka pogodbena določba, o katere vsebini se stranki ne strinjata, še ni nejasna. Nejasna določba v smislu 83. člena ZOR je le tista sporna določba, katere pomena ni mogoče enoznačno opredeliti niti s pomočjo drugega odstavka 82. člena OZ niti z uporabo drugih ustaljenih metod razlage.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodkuRevizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo. Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
Sodba in sklep VIII Ips 253/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.2014sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero – trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnineOb zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče tudi mimo trditvene podlage delavca in zahtevka za reintegracijo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar v postopkovnem pogledu predstavlja večji odstop od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Prav zato se tožena stranka v reviziji neutemeljeno sklicuje na določbe ZPP o trditveni podlagi, itd. in sodišču očita bistvene kršitve določb postopka.Priznanje ustrezne denarne odškodnine po 118. členu ZDR ne predstavlja obračunske pravde, saj glede na naravo te odškodnine - kot nadomestila za reintegracijo - to tudi ni mogoče. Zato je sodišče oblikovalo nekatere od kriterijev za odmero te odškodnine, ki jih je ustrezno navedlo že sodišče druge stopnje. Ti so namenjeni oceni primerne višine odškodnine, ne pa konkretnejšemu izračunu. Prisojeni znesek odškodnine predstavlja znesek, ki ga je glede na izrek sodbe tožena stranka dolžna plačati tožnici, čeprav gre tudi v tem primeru za...
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
Sodba in sklep III Ips 208/2008 in III Ips 209/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010obnova postopka - vsebina vročilnice – zamudna sodba – odškodninski spor – sklepčnost tožbe – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - obrazloženost sodne odločbeV zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
VSRS Sklep I Up 278/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017vročilnica - javna listinaVročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti šele ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje.
Sodba X Ips 44/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2010financiranje javnih kulturnih programov - odredba ministra o izplačilu sredstev – finančni nalog – izvedbeni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuOdredba, s katero je minister odredil izplačilo dodeljenih zneskov iz sredstev, ki so bila že na podlagi (kasneje razveljavljene) zakonske določbe predvidena za določen namen in izločena iz revidentkinih sredstev, predstavlja finančni nalog in je po svoji vsebini izvedbeni akt, ki finančno tehnično omogoča izvedbo pravnomočne odločbe o dodelitvi sredstev prijaviteljem, izbranim na javnem razpisu. Kot taka ne pomeni vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in zato ne more biti predmet upravnega spora po 2. in 4. členu ZUS-1.
VSRS sklep II DoR 226/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sodba in Sklep III Ips 5/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2017javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škodeZ uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvoTožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.

Izberi vse|Izvozi izbrane