Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6905cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba in sklep II Ips 288/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.05.2016dejansko stanje - dejstva - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dovoljenost revizije - odškodninski zahtevek - vrednost spornega predmeta - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - renta - zavarovalna vsota - plačilo odškodnine - višina zavarovalne vsoteSistem prekluzij po ZPP je prožen in sorazmeren ter upošteva realnost pravde, ki je „živ“ mehanizem (v smislu, da se z razvojem pravde pogosto pokažejo in odkrijejo novi vidiki, ki zahtevajo reakcijo z navedbo novih dejstev in dokazov). Razmerje med določbama 286. in 286.a členom ZPP je v njunem medsebojnem dopolnjevanju.Tožena stranka je tožniku plačala določen znesek odškodnine med pravdnim postopkom. Čeprav sicer smisel določb o prekluziji kaže na zahtevo po navajanju tudi takšnih dejstev takoj, ko nastanejo, vendarle ni razlogov, da jih sodišče ne bi upoštevalo pod pogoji iz petega odstavka 286.a člena ZPP. Dejstvo (delnega) plačila terjatve je enostavno razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice. Ugovor omejene zavarovalne vsote je odvisen od višine tožbenega zahtevka in procesno...
VSRS sodba II Ips 186/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - varovanje zdravja - inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živiliV obravnavani zadevi ni podana odškodninska odgovornost države. Ustna prepoved prodaje produktov, dokler tožnik ne predloži ustreznih analiz in izkaže, da so živila primerna za promet, ne predstavlja toženkinega protipravnega ravnanja, saj je bila izrečena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ker tožnik ob prvem inšpekcijskem pregledu ni predložil dokazil, da tri sporne pijače ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, kot tudi ne poročil o izvršenih analizah. Prav tako ne predstavlja protipravnega, nedopustnega dejanja toženke izdaja pisne upravne odločbe, saj je bilo z odločbo prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo prepovedano po samem zakonu. Tožnika je zavezovala (vsebinsko) enaka zakonska prepoved in mu ni bila prepovedana uporaba konkretne esence, pač pa (splošna) uporaba prepovedanih substanc. Tudi mu z odločbo ni bilo prepovedano dodajanje kateregakoli (niti konkretnega) eteričnega olja konoplje, s čimer bi mu bila onemogočena...
Sklep in sodba III Ips 109/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.02.2012ničnost – lastne delnice – vrnitev prepovedanih plačil – obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - posebni, samostojni vrnitveni zahtevek korporacijskopravne naraveČe je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko namreč sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev onega, kar je dala drugi strank; ni pa to nujno, predvsem če temu, tako kot v obravnavanem sporu, nasprotujejo konkretne okoliščine (nepoštenost obeh pogodbenih strank). Morebitna uporaba drugega in tretjega odstavka 104. člena ZOR bi namreč v tem sporu (zaradi neodstranitve škodljivih posledic pogodbe, ki je po svoji vsebini oziroma namenu nasprotovala prisilnim predpisom) zgrešila svoj cilj: posledica njune uporabe bi bila gola ugotovitev, da je bila sporna pogodba nična, medtem ko bi njeni učinki v celoti ostali v veljavi. Tako bi ravno v primeru »kvalificirane« ničnosti (iz drugega odstavka 104. člena ZOR) obojestransko nepošteni pogodbeni stranki lahko dosegli prepovedani cilj.
Sklep I Up 506/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2009smrt stranke - sposobnost biti stranka v postopku - tožba vložena v imenu mrtve osebePo smrti fizične osebe ni več in zato ne more biti subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
Sklep I Up 460/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.09.2011imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatomDrugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 63/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.10.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - variabilni stroški - količinski popust - rabat - nastanek škode - trditveno bremeIzgubljeni dobiček je obligacijskopravna kategorija, ki se izračuna kot razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.Tožeča stranka je seznanjena s svojim poslovanjem, zato stroški, ki ji v zvezi z njim nastajajo, sodijo v njeno zaznavno sfero. To pomeni, da bi morala tožeča stranka najprej podati ustrezne trditve o tem, kako je izračunala svoj (vtoževani) izgubljeni dobiček (katere prihodke ter odhodke, skupaj s stroški, je upoštevala ter v kakšni višini) in šele nato bi bil mogoč preizkus takšnega izračuna s sodnim izvedencem.Količinski popust je za kupca obračunska kategorija, ki po naravi stvari ni povezana z nobenimi stroški, zato za kupca predstavlja čisti dobiček.
VSRS sodba III Ips 121/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2016neveljavnost pogodbe - ničnost - ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - poslovna odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - pogodbene zamudne obresti - predhodno vprašanje - arbitražni sporazumV pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki.
VSRS sklep II DoR 6/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2015dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - trditev o dejstvih - mnenjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.
VSRS Sodba in Sklep X Ips 460/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.2016dovoljena revizija - nadzor nad opravljanjem dejavnosti kolektivne organizacije - obseg nadzora - odločitev v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega aktaOb odsotnosti konkretnih zakonskih določb je torej treba šteti, da je Uradu RS za intelektualno lastnino pridržan le splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije v smislu nadzora v javnem interesu, ki se izrazi v ukrepih, s katerimi je stranki naložena javnopravna obveznost - uskladitev delovanja z ZASP. Na to ne more imeti nikakršnega vpliva dejstvo, da se na kršitev istih določb ZASP poleg nadzornega organa lahko sklicuje tudi imetnik pravic. Iz tega izvirajoče zahteve, ki jih postavljata kolektivni organizaciji, imajo namreč bistveno različna temelja - prve izvirajo iz oblastvenega razmerja med tožnikom in toženko, ki je vzpostavljeno z upravnim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki ga kolektivni organizaciji izda toženka, druge pa iz prirejenega mandatnega razmerja med tožnikom in imetnikom pravic. Taka delitev nadzora, pri kateri je za zahtevke posameznega člana pristojno sodišče, je sprejeta tudi v pravni teoriji.Za obravnavani primer...
VSRS Sodba in sklep III Ips 28/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.12.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje - plačilo opravljene storitve - plačilo kupnine - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - substanciranje dejanskih navedb - priloge tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev materialne škode - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - informativni dokaz z izvedencem - materialno procesno vodstvoČe Dogovor še vedno velja, ima tožeča stranka kot upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek za izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po Dogovoru. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko Izgubljeni dobiček je mogoče izračunati kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Da je na tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov, je ustaljeno stališče sodne prakse. Dejstva o odhodkih v zvezi s tožničinim poslovanjem niso dejstva, ki bi bila zunaj tožničinega zaznavnega območja, zato v obravnavanem primeru ni podlage za izjemo od načelne prepovedi informativnega dokaza z izvedencem.
Sklep X Ips 545/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.06.2009revizija tožena stranka – odprava odločbe tožene stranke – vrnitev v nov postopek – pravni interes - zavrženjeKadar je s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije, kajti tožena stranka (revident) ima v ponovljenem postopku položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi.
VSRS Sklep I Up 381/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2015zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti - poimensko določen sodnik - okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopkaPritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi vzbudile dvom o nepristranskosti sodnic: da bi med upravnim sodiščem in toženo stranko v tej zadevi potekale nedovoljene komunikacije, še manj pa, da bi take komunikacije v neki drugi zadevi pred sodiščem prve stopnje potekale med izločevanimi sodnicami.Drugi izločitveni razlog, ki ga navaja, namreč, da je nedovoljena komunikacija izločevanih sodnic razvidna iz poziva sodišča njemu kot tožniku z dne 20. 10. 2014, v katerem ga poziva, ali glede na odgovor tožene stranke na tožbo še vztraja pri tožbi in da naj to sporoči v postavljenem roku, pa tudi ni dokaz o nepristranskosti, temveč le morebitni razlog za uveljavljanje kršitve pravil postopka, kar pa bo lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, če ga bo vložil.
VSRS sodba II Ips 159/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2014prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - stvarne napake motornega vozila - konstrukcijska napaka - vrnitev danega - vrnitev kupnine - garancija - obseg garancije - dodatna garancija - naknadna garancija - brezhibno delovanje stvari - zavrnitev prošnje za preložitev naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - obvestitev drugega o pravdi - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - zavrnitev vprašanj izvedencuGarancija se nanaša na posamezne dele vozila (med drugim tudi za elektronski sistem vozila), alternator oziroma generator pa spada v sklop elektronskega sistema. Ker neustrezni alternator oziroma generator povzroča pogoste okvare drugih bistvenih delov avtomobila, zaradi česar je občasno prihajalo in prihaja do popolne neuporabnosti vozila, ni relevantno, da na alternatorju oziroma generatorju doslej ni bilo nobenih posegov. Tožnikov zahtevek je utemeljen po 504. členu ZOR v zvezi s 502. členom ZOR. Pritožbeno sodišče je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje drugače razlagalo garancijsko izjavo kot enostranski pravni posel, torej je obravnavalo pravno vprašanje, ne pa spreminjalo dejansko stanje.
VSRS Sodba XI Ips 22460/2015-242Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.01.2016pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo enakosti - predlog za podaljšanje pripora - pravica do izjave - ponovitvena nevarnost - varnost ljudiZaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave in 16. člen ZKP) je v primeru, ko je državni tožilec ob vložitvi obtožnice predlagal podaljšanje pripora, treba obdolžencu oziroma njegovi obrambi omogočiti, da se izjavi o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se predlog opira, ter s tem dati možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
VSRS Sodba II Ips 61/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.01.2018prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnostRazlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
VSRS Sodba II Ips 41/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - overjena izjava - izpolnitev tretjemu - neizpolnitev pogodbe - dolžna skrbnost kupca - ponudba - konkludentni sprejem ponudbe - vrnitveni zahtevek - kondikcija - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - odškodninski zahtevek - stečaj pravdne stranke - prekinitev postopkaKljučna je dejanska ugotovitev, da je bila kupnina plačana v skladu s pogodbeno vsebino, dogovorjeno v prodajni pogodbi in overjeni izjavi prodajalke z dne 10. 9. 2008. Nasprotje med navodilom o plačilu in ugotovitvijo v izjavi, da je bila kupnina s strani toženke že plačana, ob dejstvu, da plačilo izvira iz sfere toženke - kupca, ne pa prodajalca, ne zmanjšuje verodostojnosti izjave prodajalke. V skladu z 280. členom OZ sme dolžnik obveznost izpolniti tudi osebi, ki jo je določil sam upnik.
VSRS sodba II Ips 75/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2014dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - rok za priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanjeZavzemanje revidentke, da bi morala biti za obstoj dobrovernosti priposestvovalke stvarna služnost tudi vpisana v zemljiški knjigi, torej, da bi moralo biti predhodno izdano tudi ustrezno pisno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni materialnopravno zmotno odrekanje možnosti zunajknjižnega priposestvovanja tako na podlagi prej veljavne določbe prvega odstavka 54. člena ZTLR, ki ni ločila med pravim in nepravim priposestvovanjem, kot na podlagi od 1. 1. 2003 veljavnega prvega odstavka 217. člena SPZ, ki je to ločitev opravil in pri pravem - dobrovernem priposestvovanju skrajšal priposestvovalno dobo na deset let, pri nepravem priposestvovanju pa ohranil prejšnjo dvajsetletno priposestvovalno dobo. Bistveno je, da se je priposestvovalka lahko oprla na dogovor z občino o ustanovitvi služnostne pravice in o njenem vpisu v zemljiško knjigo in da je pot, ki se je zakoličila oziroma vzpostavila ob soglasju občine, nemoteno uporabljala in vzdrževala v teku priposestvovalne dobe,...
VSRS Sodba in sklep II Ips 15/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeDejstvo, da izvedensko mnenje ne potrebuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča. Revizija v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka, ni dovoljena.
Sodba in sklep VIII Ips 403/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011javni zavod - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - napačen pravni pouk - procesna predpostavka - notranje varstvo pri delodajalcu - vrnitev v prejšnje stanjeZoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v prejšnje stanje glede postopka izredne odpovedi, je revizija dovoljena. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi med delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnega razmerja. Pritožba, ki jo je zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnik pravilno vložil pri toženi stranki, je glede na smiselno upoštevanje tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZJU pravočasna, če jo je tožnik vložil v roku 8 dni od seznanitve s tem, da je zaradi upoštevanja pravnega pouka tožene stranke napačno uveljavljal direktno sodno varstvo namesto notranjega varstva pri delodajalcu.
VSRS sodba II Ips 243/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2015predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanjuUgotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave. Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“...

Izberi vse|Izvozi izbrane