Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7057cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzMw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 192/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kredit - zastavna pogodba - kršitev pogodbe - trditvena podlagaZmotno je revidentovo naziranje, da če tretja toženka ne bi izdala izbrisnega dovolila, bi se lahko kot prva poplačala iz vrednosti predmeta zavarovanja in tako v celoti plačala neplačani znesek kredita kreditodajalki ter škoda tožniku ne bi nastala. Zadevni kredit ni bil zavarovan z zastavno pravico na nepremičninah prvih dveh tožencev, kot zmotno meni revident. Zastavna pravica je bila ustanovljena z namenom zavarovanja morebitne regresne terjatve zoper kreditojemalca (M., d. o. o., in tožnika), torej izključno v korist zavarovalnice, in ne kreditojemalca. To pa pomeni, da ne drži, da bi lahko tretja toženka v primeru neplačila kredita prodala zastavljene nepremičnine in iz kupnine poplačala dolgovani znesek kreditodajalcu. Izdaja izbrisne pobotnice s strani tretje toženke nima nobenega vpliva na obstoj kreditnega razmerja in na osebno jamstvo kreditojemalcev. Navedenega ravnanja tretje toženke tako ni mogoče opredeliti kot kršitev zastavne pogodbe.
VSRS sodba II Ips 316/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtLZgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic. V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne...
VSRS sodba III Ips 35/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.04.2016povrnitev škode - lastninska pravica v pričakovanju - odgovornost prodajalca zaradi nemožnosti vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pasivnost kupca - varstvo lastninske praviceLastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini. V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega.
VSRS sodba II Ips 285/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.2016povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiPresoja odmere višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSRS Sklep X Ips 311/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.11.2016dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pravica do družinskega življenja - test sorazmernosti - obstoj sumaPravica do družinskega življenja ni neomejena, zato je zakonodajalec smel določiti pogoje in s tem okvire, v katerih bo dopustil njeno uresničevanje oziroma iz tega razloga tujcu dovolil začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.V 128. členu ZTuj-2 so določeni pogoji, ki so odraz zakonodajalčevega tehtanja med pravico do spoštovanja družinskega življenja in drugo ustavno vrednoto, ki se uresničuje z zakonom (pravico do varnosti iz 34. člena Ustave), in zaradi katerih se tujcu, ki je družinski član slovenskega državljana, zavrne dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji. Tako določene zakonske pogoje je upravni organ dolžan upoštevati v skladu z načelom zakonitosti, zato sam nima proste presoje pri obravnavanju tovrstnih prošenj. Na omenjeni okvir je vezano tudi sodišče, ko v upravnem sporu o zakonitosti odločbe presoja pravilnost uporabe zakonskih določb. Za zavrnitev prošnje zadostuje bodisi ugotovljena resna in dejanska nevarnost za javni red /.../...
Sodba XI Ips 40557/2011-65Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.09.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka – policijsko pridržanje - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost priporaOd privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne teče več rok za policijsko pridržanje, temveč je postopanje organov vezano na druge zakonsko (ali ustavno) določene roke (prim. npr. tretji odstavek 202. člena ZKP, drugi in četrti odstavek 203. člena ZKP, drugi odstavek 20. člena Ustave RS).
Sodba in sklep II Ips 984/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.07.2009zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičniniKrog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost. V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
Sodba in sklep II Ips 583/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.11.2010povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost drugih za mladoletnika – domneva o krivdi skrbnika mladoletnika – poškodba otroka pri igri - opustitev dolžnega nadzorstva – dolžnostno ravnanje – trditveno in dokazno breme – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – zamudna sodba – domneva priznanja tožbenih trditev – pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDoločba prvega odstavka 144. člena OZ temelji na domnevi, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neskrbnega nadzora nad mladoletnikom. Krivda skrbnika, šole ali druge ustanove se domneva že, če oškodovanec dokaže, da mu je škodo povzročil mladoletnik medtem, ko je bil pod nadzorom te ustanove. Trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev v zvezi z morebitnim neobstojem ali nepomembnostjo opustitve (vključno z opredelitvijo dolžnostnega ravnanja) sloni na (za drugega) odgovorni osebi.
VSRS Sodba X Ips 367/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.08.2017dohodnina - načelo davčne pravičnosti - stroški - davčna osnova - prispevki za zdravstveno zavarovanjePri obdavčitvi je treba izhajati iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca. Če je določene stroške nosil naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v smislu ZDoh-2. V zvezi s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero...
VSRS Sodba II Ips 83/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizijaRazlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.
VSRS Sodba in sklep II Ips 42/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.01.2018povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - akrivna legitimacija uporabnika stvari - pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - dopuščena revizijaNižji sodišči nista dali ustrezne teže dejstvu, da je bil zatrjevan nezakonit odvzem prostosti vzrok za kasnejšo uvedbo kazenskega postopka zoper tožnika. Njuno stališče, da bi tožnik moral konkretni odškodninski zahtevek zoper državo uveljavljati že v času trajanja kazenskega postopka, je tožniku nesorazmerno otežilo učinkovito uveljavljanje pravice do povračila škode. V okoliščinah konkretnega primera je ustavno skladna razlaga četrtega odstavak 542. člena ZKP takšna, da se prvi odstavek 539. člena ZKP v primerih nezakonitega odvzema prostosti smiselno uporabi tako, da pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožnik obtožbe pravnomočno oproščen. Vrhovno sodišče ne vidi razlogov, da se v primeru, ko bodisi zaradi protipravnega zasega bodisi zaradi neskrbne hrambe zaseženega vozila nastane škoda njegovemu zakonitemu uporabniku, aktivna legitimacija takšnemu uporabniku v odškodninskemu sporu na podlagi...
VSRS sodba II Ips 260/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2014povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost organizatorja - odgovornost upravljalca - motorni čoln - padec s čolna - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trditveno breme - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - renta - višina rente - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah tožbenega zahtevkaZmotno je stališče prve toženke, da bi moral tožnik zatrditi in dokazati, da k nastanku ali obsegu škode ni prispeval: z deljeno odgovornostjo se delno razbremeni odgovorna oseba, zato je trditveno in dokazno breme za ekskulpacijske razloge na njeni strani (prvi odstavek 171. člena OZ). Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - izredno hud primer.
Sklep VSRS IX Ips 54257/2012-44Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.05.2014izredna omilitev kazni – nove okoliščine – prestana kazen – izgon tujca - družinska skupnost – pravica do družinskega življenja – varstvo pred izgonomSklicevanje na kršitev pravice do družinskega življenja v postopku za izredno omilitev kazni zaradi družinske skupnosti, ki je nastala po izreku sankcije izgona tujca iz države, je le izjemoma utemeljeno.
Sodba in sklep VIII Ips 50/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.05.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved delavca„ZDR ne definira podrobneje poslovodnih oseb. Konkretna opredelitev teh oseb je odvisna od statusne oblike delodajalca, izhaja pa iz predpisov, ki posamezne statusne oblike urejajo. Tožena stranka je delniška družba, zaradi česar se v konkretnem primeru uporabljajo določbe ZGD-1. Zakon v krog oseb, za katere velja 72. člen ZDR, ne vključuje vodilnih delavcev, ki so sicer glede svojih pristojnosti zelo blizu poslovodnim osebam (vendar pa ne opravljajo poslovodske in zastopniške funkcije), čeprav zakon v določenih drugih primerih zanje – tako kot za poslovodne osebe – predvideva določena odstopanja od splošne zakonske ureditve (npr. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas). Funkcija poslovodje pri povezani družbi ne pomeni, da je bil tožnik poslovodna oseba tudi v razmerju do tožene stranke.“ Ob pravnomočni odločitvi, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 7. 2008, to je še...
Sodba in sklep II Ips 706/2007 in II Ips 707/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.06.2010zahteva za varstvo zakonitosti - razpolagalna sposobnost - prodajna pogodba - zakup - plačilo zakupnine - razpolagalni posel - zavezovalni posel - pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega poslaPodlaga singularnega pravnega nasledstva in derivativne narave prenosa lastninske pravice s pravnim poslom je pravilo, izvirajoče že iz rimskega prava, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
Sklep I Up 427/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010postulacijska sposobnost stranke – pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščencaPritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.
VSRS Sodba X Ips 188/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.04.2015odvzem doktorata znanosti - dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pogoji za odvzem naslova - postopek - uporaba ZUP - avtonomija univerzeIzpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da revidentova disertacija ni v zadostni meri rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov oziroma je tudi rezultat tujega avtorskega dela brez ustrezne navedbe literaturnega vira, kar je strokovna ocena. Vrhovno sodišče se strinja, da sodišče v to oceno ne more posegati ter zato opravi (le) preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava. Univerza določi pogoje in postopek za odvzem naslova doktor znanosti v svojem splošnem aktu, to je Statutu. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri tem za strokovno oceno, ali je doktorska disertacija rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in njegovih lastnih dosežkov, da je to strokovno pedagoško opravilo in da zato sodišče v to odločitev oziroma razloge (vsebinsko) ne more posegati.Pri odvzemu doktorata gre za popolnoma ločen postopek od postopka pridobitve naslova (tudi urejen je ločeno, v drugem...
VSRS sodba VIII Ips 89/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.09.2014pravica do starostne pokojnine – starostna pokojnina - izbira pokojnine - mednarodni sporazum o socialni varnostiTožnik po uveljavitvi sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki tudi na podlagi drugega odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se ista obdobja lahko štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev. Iz sporazuma z BiH ne izhaja, da bi lahko zavarovanec v takem primeru uveljavljal druge vrste pokojnino zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri drugem nosilcu zavarovanja, če je bila ta zavarovalna doba že upoštevana pri predhodnem priznavanja pravice do pokojnine.
VSRS sklep II Ips 109/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015dogovor o gradnji - predmet pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stvarnopravni učinki - solastnina - določitev solastninskih deležev - sklepčnost tožbe - obvezne sestava tožbeStališče sodišča druge stopnje, ki v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje terja za pravno veljavnost dogovora o gradnji tudi anticipirano določitev višine solastninskih deležev graditeljev, najprej nasprotuje določbi 34. člena OZ, po katerem je lahko predmet pogodbe zgolj določljiv (obligatio incerta), takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek 38. člena OZ). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavzo pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in doseženi rezultat, v konkretnem primeru torej - kakšna bo vrednost bodočih prispevkov pogodbenikov k nastanku solastne nepremičnine...
VSRS sodba II Ips 291/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.2016denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - trditveno breme - sklepčnost tožbe - hipotetična najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - donos nepremičnine - ekonomsko izkoriščanje nepremičnine - nepremičnina na območju krajinskega parka - nepremičnina na območju razglašene naravne znamenitosti - materialno procesno vodstvoPri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je v konkretnih primerih treba upoštevati več okoliščin, zlasti tiste, ki so odločilne pri ugotavljanju, ali bi denacionalizacijski upravičenec res imel premoženjske koristi, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato revizijsko sodišče meni, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Iz dejanskih okoliščin mora izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist tudi dejansko lahko dosegel.

Izberi vse|Izvozi izbrane