Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6993cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzI5
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba II Ips 291/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.2016denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - trditveno breme - sklepčnost tožbe - hipotetična najemnina - metoda izračuna izgubljene koristi - donos nepremičnine - ekonomsko izkoriščanje nepremičnine - nepremičnina na območju krajinskega parka - nepremičnina na območju razglašene naravne znamenitosti - materialno procesno vodstvoPri ugotavljanju koristi po drugem odstavku 72. člena ZDen je v konkretnih primerih treba upoštevati več okoliščin, zlasti tiste, ki so odločilne pri ugotavljanju, ali bi denacionalizacijski upravičenec res imel premoženjske koristi, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato revizijsko sodišče meni, da donosa od nepremičnine ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč ga je treba zatrjevati in dokazati. Iz dejanskih okoliščin mora izhajati, da bi upravičenec zatrjevano korist tudi dejansko lahko dosegel.
Sodba in sklep II Ips 6/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.07.2013Paulijanska tožba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – sprememba tožbeTožnica ni zamudila roka za vložitev Paulijanske tožbe. Njenega ravnanja, ko je v prvem sojenju eventualno kumulirala dva tožbena zahtevka in potem to povzela tudi v drugem sojenju ni mogoče opredeliti kot spremembo tožbe. V prvih odstavkih glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka in v drugem odstavku podrejenega tožbenega zahtevka prihaja do mešanja relativnih in absolutnih učinkov zahtevanega izpodbijanja, do delnega prekrivanja tožbenih zahtevkov, zlasti pa je pomembno dejstvo, da je dejanska in pravna podlaga glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijana izjava o pripoznavi, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih tudi enak – oškodovanje upnice. V taki situaciji gre le za navidezno kumuliranje tožbenih zahtevkov.
VSRS Sodba II Ips 274/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.04.2017povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - predujem za izvedenca - plačilo predujma - zavrnitev dokaznega predlogaPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ker tožnik ni založil predujma za neposredno zaslišanje izvedenk, kar bi bilo povezano z dodatnimi stroški, je sodišče izvedbo tega dokaza pravilno zavrnilo. Tudi sicer po ustaljenem stališču sodne prakse vsaka opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca, ki ga je predlagala stranka, ne pomeni relativne bistvene kršitve določbe postopka
VSRS sodba II Ips 147/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015odškodninski tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - uporaba tuje stvari v svojo korist - kondikcija - verzijaŠkoda zaradi izgube zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka.Kot izgubljeni dobiček se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V literaturi se z vidika materialnega prava zastopa stališče, da je ena od predpostavk za priznanje odškodnine za izgubljeni dobiček obstoj objektivne verjetnosti, da bi oškodovanec dobiček ustvaril, če mu to ne bi bilo preprečeno, z vidika procesnega prava pa stališče, da zadošča mejni prag zadostne verjetnosti, to je verjetnost, ki...
VSRS Sodba XI Ips 33642/2014-94Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.09.2014pripor – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - načelo sorazmernostiIzjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, ter ocene sorazmernosti posega v obdolženčevo pravico do prostosti.
Sodba VSRS XI Ips 21569/2014-89Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.06.2014pripor - odreditev pripora - skrajšani postopek – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost priporaIzjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep očitno nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivega dejanja, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno.
VSRS sodba III Ips 9/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.05.2016bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javna naročilaČeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodbe ali Garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena Pogodbe prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del (S., d. d.). Te pogodbene določbe so bile posledice dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (S., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti S.,...
VSRS Sodba XI Ips 48365/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.02.2017pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum – vročitev sklepa o priporu - ponovitvena nevarnostV odločbi o odreditvi pripora mora biti kaznivo dejanje, katerega storitve je obdolženec osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.Če je bila obdolžencu odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mu mora biti sklep o priporu vročen v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila vzeta prostost. V primeru policijskega pridržanja se rok za vročitev sklepa o priporu računa od trenutka privedbe obdolženca k preiskovalnemu sodniku ne glede na to, ali je preiskovalni sodnik zoper obdolženca odredil pridržanje po četrtem odstavku 203. člena ZKP ali pa ga je takoj zaslišal.
Sodba in sklep III Ips 98/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.10.2012pogodba o posredovanju - razlaga pogodbe – razlaga spornih pogodbenih določil – nejasna določila pogodbe – plačilo provizije – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeVsaka pogodbena določba, o katere vsebini se stranki ne strinjata, še ni nejasna. Nejasna določba v smislu 83. člena ZOR je le tista sporna določba, katere pomena ni mogoče enoznačno opredeliti niti s pomočjo drugega odstavka 82. člena OZ niti z uporabo drugih ustaljenih metod razlage.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodkuRevizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo. Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
Sodba in sklep VIII Ips 253/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.2014sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero – trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnineOb zakonskem pooblastilu iz drugega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče tudi mimo trditvene podlage delavca in zahtevka za reintegracijo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar v postopkovnem pogledu predstavlja večji odstop od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Prav zato se tožena stranka v reviziji neutemeljeno sklicuje na določbe ZPP o trditveni podlagi, itd. in sodišču očita bistvene kršitve določb postopka.Priznanje ustrezne denarne odškodnine po 118. členu ZDR ne predstavlja obračunske pravde, saj glede na naravo te odškodnine - kot nadomestila za reintegracijo - to tudi ni mogoče. Zato je sodišče oblikovalo nekatere od kriterijev za odmero te odškodnine, ki jih je ustrezno navedlo že sodišče druge stopnje. Ti so namenjeni oceni primerne višine odškodnine, ne pa konkretnejšemu izračunu. Prisojeni znesek odškodnine predstavlja znesek, ki ga je glede na izrek sodbe tožena stranka dolžna plačati tožnici, čeprav gre tudi v tem primeru za...
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
Sodba in sklep III Ips 208/2008 in III Ips 209/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.10.2010obnova postopka - vsebina vročilnice – zamudna sodba – odškodninski spor – sklepčnost tožbe – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - obrazloženost sodne odločbeV zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 5/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2017javni razpis - sklep o izbiri - pogodba o sofinanciranju - sklenitev pogodbe - soglasje volj - tožba za sklenitev pogodbe - pridobitev sredstev - povrnitev škodeZ uspehom na javnem razpisu prijavitelj še ne pridobi konkretne koristi (pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja), pač pa le možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki šele daje ustrezen pravni naslov za pridobitev teh sredstev. Ker pri objavi javnega razpisa ne gre za enostransko izjavo volje v smislu določb civilnega prava, pač pa za izvajanje oblastne funkcije tožene stranke, sklep o izbiri ne more predstavljati izjave volje s pravno poslovnimi učinki. Sklep tako predstavlja šele vabilo izbranemu prijavitelju k sklenitvi pogodbe pod objavljenimi pogoji.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvoTožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
VSRS Sodba in sklep II Ips 255/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.02.2018tožba za izvedbo melioracije - melioracija - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - zastaranje - ugotavljanje novih dejstev pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - dovoljenost revizije - nedenarne terjatve - vrednost spornega predmetaV primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta. Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka. Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato...
VSRS Sodba in sklep II Ips 73/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018sklepčnost tožbe - predlog za združitev pravd - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalno procesno vodstvo - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija - zavrženje revizijeRevizijska razloga, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga za združitev pravd (300. člen ZPP) in prekinitev pravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP), ne predstavljata takšnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih bi bilo revizijo sploh mogoče vložiti (370. člen ZPP). Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar pa sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršna koli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka pravdnega postopka zoper odločitev o nezdružitvi dveh pravd pri istem sodišču tako v nobenem primeru nima pravnega sredstva. Tudi...
VSRS sodba in sklep II Ips 94/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.07.2015pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena obveznost zdravnika - zdravniška napaka (medicinska napaka) - paraplegija - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - ozaveščena privolitev - obseg pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizijePri pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti ne gre za vprašanje izoblikovanja svobodne in resne volje kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev, pač pa za zaščito pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz že sklenjene pogodbe. To pomeni, da izpolnitev pojasnilne dolžnosti ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, pač pa spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika.Načeloma velja, da 1.) mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, 2.) se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja, 3.) mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo...
Sodba X Ips 44/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2010financiranje javnih kulturnih programov - odredba ministra o izplačilu sredstev – finančni nalog – izvedbeni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuOdredba, s katero je minister odredil izplačilo dodeljenih zneskov iz sredstev, ki so bila že na podlagi (kasneje razveljavljene) zakonske določbe predvidena za določen namen in izločena iz revidentkinih sredstev, predstavlja finančni nalog in je po svoji vsebini izvedbeni akt, ki finančno tehnično omogoča izvedbo pravnomočne odločbe o dodelitvi sredstev prijaviteljem, izbranim na javnem razpisu. Kot taka ne pomeni vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in zato ne more biti predmet upravnega spora po 2. in 4. členu ZUS-1.
Sklep I Up 96/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.06.2012tožba – dopolnitev tožbe – rok – stroški - izrekV skladu z 28. členom ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe je procesni in prekluzivni rok. S pretekom prekluzivnega roka, ki velja za vložitev tožbe, tožnik izgubi pravico tudi do nadaljnjih tožbenih navedb oziroma dopolnjevanja in spreminjanja tožbenega zahtevka.

Izberi vse|Izvozi izbrane