Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6905cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzI5
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba VIII Ips 166/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.10.2015institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičencaEna izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sodba VIII Ips 255/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.12.2015institucionalno varstvo - upravičenci - doplačilo - izračun cenEna izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sodba II Ips 84/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2015actio pauliana - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni tožbeni zahtevek - izbrisna tožba - zaznamba vrstnega reda - razvezni pogoj - izbris hipotekePaulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
VSRS sodba II Ips 17/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - smrt pacienta - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključitev odgovornostiKer je bilo ugotovljeno, da je škoda z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov, nastala zaradi vzroka, ki ne izvira iz toženčeve sfere (napredovane koronarne bolezni), je odškodninska odgovornost toženca izključena.
Sodba XI Ips 8021/2011-323Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.07.2011bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – opravljanje gospodarske dejavnosti – gospodarska dejavnost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaGospodarsko dejavnost kot zakonski znak je treba razumeti široko - ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
Sodba in sklep III Ips 101/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.10.2012zakupna pogodba – najemna pogodba – lastninska pravica zakupodajalca – lastninska pravica najemodajalca – povrnitev premoženjske škode - odškodnina – stroški pridobitve gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost – nasprotje o odločilnih dejstvihNasprotovanje med vsebino vlog pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge ni bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obravnava protispisnost oziroma nasprotje o odločilnih dejstvih, ima namreč v mislih dokazne listine, ne pa vlog pravdnih strank.Za nastanek veljavne zakupne pogodbe ni potrebno, da bi imel zakupodajalec na predmetu zakupa lastninsko pravico oziroma pravico uporabe.
Sodba in sklep III Ips 134/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2013pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok -Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
VSRS sodba II Ips 120/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2016povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z gradbenega odra - delo na višini - povečana nevarnost za nastanek škode - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - skrbnost delavca - varstvo pri deluZgolj zato, ker toženkin zavarovanec odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, njegove krivdne opustitve pravil o varnosti pri delu niso nepomembne, saj jih je potrebno upoštevati ob presoji deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Za takšno presojo je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Če delodajalec s svojim ravnanjem delavcem ne omogoča, da brez strahu za svoj delovnopravni status opozorijo na pomanjkljivosti pri spoštovanju pravil o varnosti in zdravju pri delu in v takšnem primeru odklonijo delo, gre to v njegovo breme zaradi opustitev pri skrbi za varno delovno okolje.
VSRS sodba II Ips 215/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitve določb pravdnega postopkaDogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijskopravnih pa tudi stvarnopravnih učinkih dogovorov izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje.
VSRS sodba II Ips 155/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015neupravičena pridobitev - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti - dvakratno plačilo istega dolga - kondikcija - plačilo na podlagi kasneje spremenjene pravnomočne sodne odločbe - res iudicata - prisilna izterjava dolgaToženkine navedbe, da je isti dolg tožniku plačala dvakrat, se dotikajo predhodnih sodnih odločitev v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo ugodilo, in pravdnem sporu, v katerem je sodišče (v tisti pravdi tožničin) tožbeni zahtevek za vračilo zavrnilo. S temi razlogi toženka v tej pravdi zaradi vezanosti na pravnomočno sodno odločbo ne more uspeti (319. člen ZPP). Tega, kar izhaja iz pravnomočne odločbe, sodišče ne more prosto presojati, ampak mora šteti za resnično. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe, nasprotni dokaz ni dopusten. V obravnavani zadevi toženka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 192. člen OZ. Plačilo, ki je bilo prisilno izterjano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena, ni plačilo moralne ali naturalne (zastarane) obveznosti. Vrhovno sodišče ni zavrnilo tožbenega zahtevka, ker bi šlo za zastarano terjatev. Moralna dolžnost pa obstoji...
VSRS sodba VIII Ips 299/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2016institucionalno varstvo - plačilo - izračun oprostitev plačila upravičenca - prispevek upravičencaProblematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
VSRS sodba II Ips 109/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - policija - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zaseg in uničenje konoplje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - tek kazenskega postopkaKer je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode že dne 28. 7. 1995, ko je škoda tudi nastala, tožbo pa je vložil šele dne 7. 1. 2011 (torej več kot 15 let kasneje), je odločitev obeh sodišč o utemeljenosti ugovora zastaranja pravilna. Zastaranje ni začelo teči šele s pravnomočno zaključenim kazenskim postopkom zoper tožnika, ampak takrat, ko je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode. Očitek protipravnega ravnanja (žetev in zaseg konoplje) se nanaša izključno na ravnanje toženkinih organov in je neodvisen od vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ali ne.
VSRS Sodba VIII Ips 165/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.12.2016ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dela - novo sklenjeno pogodbeno razmerjeKer med strankama od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 ni obstajalo (pogodbeno) razmerje, oziroma je prejšnje (takrat še pogodbeno) razmerje v tem času celo prenehalo na predlog tožnika, v odsotnosti tega razmerja ne more biti uspešen zahtevek za ugotovitev obstoja takšnega razmerja kot delovnega razmerja.Če bi tožnik po prekinitvi in po novo sklenjeni pogodbi hotel tudi v krajšem obdobju (od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 in kasneje) uspeti z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, bi moral postaviti poseben zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ta čas, in sicer v tridesetih dneh po prenehanju tega razmerja ter zatrjevati in dokazovati, da je imelo tudi to novo sklenjeno kratkotrajno razmerje vse elemente delovnega razmerja.Tožnik sicer utemeljeno navaja, da mu ni bilo treba postaviti še posebnega zahtevka za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 10. 2014 ali 31. 3. 2015 dalje.
VSRS Sklep II Ips 10/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2017dovoljenost revizije - delitev skupnega premoženja - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeZavrženje revizije zaradi nedoseganja revizijskega praga za primarni zahtevek in zaradi nenavedbe vrednosti spornega predmeta za podredni zahtevek.
VSRS sklep II Ips 242/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2015denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisaZa uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
VSRS sklep II Ips 178/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.2016pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbeDoločba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati.
VSRS sodba in sklep II Ips 138/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.03.2015obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - poslovni delež - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeV obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj življenjske skupnosti med pravdnima strankama. Odločilnega pomena je ocena sodišča druge stopnje, da „je šlo za razmerje, ki nima take narave (ni tako obvezujoče, v namenu trajno in s skupnimi cilji) kot je zakonska skupnost“ in da „ni bilo volje za vzpostavitev skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti“.
VSRS Sklep I Up 110/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.06.2017pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbePritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
Sklep I Up 564/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.02.2012pritožba – zavrnitev pritožbe – izločitev sodnika – odklonilni razlog – videz nepristranskosti – dvom v nepristranskost sodnika – upravičen dvom – pravno stališče sodnika v strokovnem člankuPo presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki jih zatrjuje pritožnica (pobuda pritožnice za opravo službenega nadzora in izraženo mnenje v strokovnem članku), ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne, da bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom v nepristranskost izločevanega sodnika oziroma bi kljub siceršnji javni odmevnosti v zvezi s pobudo za službeni nadzor izločevanega sodnika objektivno okrnile videz nepristranskosti sodišča.
Sklep I Up 216/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2012oddaja javnih površin za izvedbo javne prireditve – akt poslovanja občine – stranka v postopku – poseg v pravice ali pravne koristi – zavrženje tožbeAkt o oddaji javnih površin za namen javne prireditve je akt poslovanja občine. Zakon tretjim osebam ne daje pravice sodelovanja pri sprejemu takšnega akta, zato z zavrženjem zahteve za udeležbo v postopku sprejemanja akta poslovanja, ki ni upravna ali druga javnopravna zadeva, ni poseženo v nobeno tožnikovo pravico ali pravno korist, ki bi jo lahko tožnik varoval v upravnem sporu.

Izberi vse|Izvozi izbrane