Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6993cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzI3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 168/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018dodatek za delovno dobo - pogoji za priznanje - višina dodatka - kolektivna pogodba dejavnostiDoločba 129. člena ZDR-1 je pomensko odprta in ne določa niti minimuma višine dodatka niti dolžine in načina upoštevanja delovne dobe pri določitvi dodatka za delovno dobo. Tako je strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti prepuščeno, da samostojno uredijo višino dodatka za delovno dobo, torej tako dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Ob predstavljeni ureditvi zakon razen samega priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeli niti pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.
VSRS Sodba II Ips 107/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.10.2018povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - izravnalna pravičnost - načelo razdeljevalne pravičnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - dopuščena revizijaOdmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je odraz dveh načel. Prvo je načelo individualizacije, ki se kaže v vezanosti na konkretne okoliščine posameznega odškodninskega primera (posameznik kot neponovljiva celota ter obseg in vsebina njegovega telesnega in duševnega trpljenja, ki sta ravno tako edinstvena). To načelo naj uveljavi izravnalno pravičnost (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednostno sorazmerje). Drugo načelo je načelo objektivne pogojenosti, s katerim se zasleduje razdeljevalna pravičnost (iustitia distributiva) oziroma sorazmerna enakost med več osebami glede na težo primera, kar je izraženo tudi v ustavnih načelih enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS).
VSRS Sodba II Ips 264/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2018denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - stroški upravljanja premoženja - hipotetična najemnina - razpravno načelo - preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - davki - davčna obveznost - davčni odtegljaj - davčnopravna obravnava nadomestila zaradi nemožnosti uporabe premoženja - izrek sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti - nominalna višina obrestiDostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 192/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.12.2018podjetniška kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - trinajsta plača - zastaranjePredlagatelj je ob ugotovitvenem zahtevku, ki ga je postavil že v predlogu in ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, na prvem naroku za glavno obravnavo postavil še dajatveni zahtevek, ki ima podlago v drugem odstavku 53. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) lahko glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. Sam zakon tako predvideva, da v kolektivnem delovnem sporu predlagatelj lahko, ob ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti npr. plačilo plače in podobno. Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka od obstoječega, kar v celoti ustreza definiciji spremembe tožbe...
VSRS Sodba XI Ips 47134/2014-187Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.01.2015pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - utemeljen sum - neogibnost pripora - hudodelska združbaSklep o obstoju pripornega razloga begosumnosti je utemeljen, saj osumljenčevi izjavi o nameravani selitvi v tujino, konkretno na Nizozemsko, kjer ima prijatelja in kjer bi delal, in izjavi, da bo s skupino petih ljudi z deli v tujini začel v začetku marca, daje posebno težo utemeljen sum, da je osumljenec član dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki je delovala na območju več evropskih držav, tudi na Nizozemskem. Resna in konkretna nevarnost, da bi osumljenec s pomočjo svojih povezav iz tujine pobegnil in se izognil nadaljnjemu kazenskemu postopku ter visoki zaporni kazni, ki je predpisana za očitano mu kaznivo dejanje, izhaja tudi iz okoliščine, da vsi sostorilci kaznivega dejanja še niso bili odkriti.
VSRS sodba VIII Ips 168/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.01.2015pogodba o zaposlitvi - ničnost pogodbe o zaposlitvi - razlogi za ničnost - obstoj delovnega razmerja - elementiVsaka pogodba, tudi pogodba o zaposlitvi, mora imeti dopustno podlago, torej dopusten namen, razlog (causo). Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Nedopustna pa je tudi, če je zgolj navidezna ali celo neresnična. Pogodba o zaposlitvi je pogodba, s katero se ureja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, torej razmerje, katerega namen je, da se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če namen strank ni urediti tako razmerje, pogodba o zaposlitvi nima podlage in je kot pogodba o zaposlitvi nična.
Sodba in sklep III Ips 67/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.06.2014pogodba o zaposlitvi poslovodje - konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzule - nelojalna konkurenca - pogodbena kazen - škoda - tožbeni zahtevek - pravna podlaga tožbenega zahtevka - zastaranje - zastaranje terjatve iz naslova kršitve konkurenčne klavzule - vedenje o nastanku škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnjeTožeča stranka se je pri presoji odgovornosti tožene stranke (poslovodje) zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklicevala na njen posebni položaj v gospodarski družbi, navajala je, da je tožena stranka „generirala poslovno življenje tožeče stranke“, da je uživala zaupanje lastnika tožeče stranke, kot vodilni v družbi je imela dostop do vseh poslovnih podatkov ter da se je v Pogodbi o zaposlitvi zavezala kot direktor in ne kot delavec. Takšne navedbe utemeljujejo presojo spora po statusnopravni in ne delovnopravni zakonodaji. V koliziji obeh je namreč potrebno izhajati iz položaja in delovanja (zaposlenega) poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu. Pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno.Subjektivni (trimesečni) rok začne teči od trenutka, ko družba izve za kršitelja in konkretno dejanje, ki...
VSRS Sklep III Ips 56/2017-4Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.06.2018družba z omejeno odgovornostjo - poslovodenje družb - vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodje - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - soglasje k vložitvi tožbe - pristojnost skupščineS poslovodenjem praviloma ni mišljeno opravljanje poslov, to je izvajanje dejavnosti podjetja, temveč vodenje podjetja. Pri vodenju poslov gre namreč praviloma za vodilna dela in naloge, za vodenje družbe in njenih poslov, ki je v domeni uprave. Kot poslovodstvo tako na splošno razumemo operativno vodenje delovanja družbe, ki pa obsega tudi vodenje finančnega poslovanja in skrb za zakonitost poslovanja. Prav pooblastila, ki jih je toženi stranki kot poslovodji dajal ta položaj, pa je tožena stranka izrabila pri poslovodenju (vodenju in nadziranju finančnega poslovanja družbe) na škodo družbe. V konkretnem primeru gre torej za prikrajšanje v zvezi s poslovodenjem. Tožena stranka je namreč protipravno premoženjsko korist pridobila kot začasni direktor gospodarske družbe, in to pri vodenju finančnega poslovanja družbe, pri poslovanju z njenim transakcijskim računom, ko je kot poslovodja »odrejala gotovinske dvige« (nakar so podrejeni »po nje[n]ih navodilih« dvigali...
Sodba in sklep II Ips 80/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.06.2010izbrisna tožba - stanovanjska pravica - kupnina - pravica do odkupa - rok za vložitev izbrisne tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka - denacionalizirano stanovanje - zakonita predkupna pravica najemnika - razveljavitev pogodbe in sklenitev nove - nakup pod istimi pogoji - prodaja kompleksa nepremičnin - znižana kupnina po določbah SZ - najem - zmotna uporaba materialnega pravaNajemniki (oziroma prejšnji imetniki stanovanjske pravice) v denacionaliziranih stavbah zoper denacionalizacijske upravičence ne morejo (brez njihovega soglasja) uveljavljati pravice do odkupa stanovanja. Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe). Tožnica lahko izbrisno tožbo zoper kupca stanovanja vloži kadarkoli. Tožnica ima zakonito predkupno pravico na enosobnem stanovanju in ne na (celi) stanovanjski hiši, zato jo lahko le v takem obsegu tudi uveljavlja. Drugačno stališče, po katerem mora tožnica zahtevati prodajo cele stanovanjske hiše, ni sprejemljivo, saj bi šlo v tem primeru za pretiran poseg (v že tako omejeno)...
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
Sklep I Up 427/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2010postulacijska sposobnost stranke – pritožba, ki jo vloži stranka sama in identična pritožba pooblaščencaPritožba, ki jo je napisala in vložila stranka sama po zakonitem zastopniku, ki postulacijske sposobnosti ni izkazal, naknadno pa je vsebinsko enako pritožbo vložila še pooblaščenka, ki je izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je še vedno pritožba, ki jo je vlo9žila stranka sama, zato se kot nedovoljena zavrže. Pritožbe, ki jo vloži stranka sama, namreč ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Vsebinsko je to še vedno pritožba, ki jo je vložila stranka sama.
Sodba in sklep II Ips 326/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.2010neupravičena obsodba - povrnitev premoženjske škode - dokazovanje - izvedenec - sprememba dokazne teme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - zavrženje revizijeKasnejša razširitev tožbe na daljše obdobje je implicirala sprememba vtoževanega obdobja, za katerega naj izvedenec izračuna višino odškodnine. Takšne spremembe dokazne teme pa tožnik ni bil dolžan predlagati, kajti sodišče je tisti procesni subjekt, ki izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda.
Sodba in sklep VIII Ips 540/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2010zastopnik - plačilo za delo – provizijski sistem – osnovna plača – delovna uspešnost – potni stroški – dnevniceNačin obračunavanja in izplačevanja plač, ki je bil za zastopnike v veljavi pri toženi stranki, bi bil lahko sporen le, če bi bil tožnici zaradi njegove uporabe kršen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Takšna kršitev v tem primeru ni podana. Tožnica tega niti ne zatrjuje, za njeno prepričanje, da je poleg dogovorjene osnovne bruto plače glede na doseženi promet upravičena še do celotne provizije, pa ni pravne podlage. Tožnica je prejela potne stroške in dnevnice v takšni višini, kot jih je mesečno obračunala in priglasila toženi stranki. Že ta ugotovitev zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo stroškov v zvezi z delom.
VSRS sodba VIII Ips 167/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.12.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - poneverba - rok za odpoved - začetek teka rokaKer je protipravna prilastitev denarja bistveni element kaznivega dejanja poneverbe, kot elementa kršitve iz prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, je tožena stranka v dvomu na podlagi tožničinega zagovora utemeljeno preverjala obstoj v odpovedi navedenega razloga za izredno odpoved z dodatno pribavo pisnih izjav dveh najemnikov o tem, ali sta tožnici res plačevala najemnino v gotovini. Tako sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je bila izredna odpoved podana pravočasno, upoštevaje, da je pričel 30 dnevni subjektivni rok za odpoved teči po pribavi zadnje pisne izjave najemnika o neevidentiranem gotovinskem plačevanju najemnine tožnici dne 20. 3. 2012, saj je bila po ugotovitvah sodišča ta izjava pomembna za ugotovitev razloga za sporno odpoved.
Sodba in sklep II Ips 305/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.07.2014neupravičena pridobitev - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - višina uporabnine - nerazdelna obveznost - solidarna obveznost - deljiva obveznost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeMaterialnopravne podlage za odločitev o nerazdelni obveznosti v določbah o neupravičeni pridobitvi ni najti. Ker se nerazdelna obveznost ne domneva, je obveznost tožencev deljiva.
VSRS VIII Ips sklep 116/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.09.2014pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnavanje pritožbenih navedb - odgovor na pritožbene navedbeO navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
VSRS sodba III Ips 66/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.11.2015dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za pritožbo - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitevUpoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna. Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.
VSRS sodba III Ips 100/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2015povrnitev premoženjske škode - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - povrnitev škode dolžniku - škoda, prizadejana z začasno odredbo - sklenitev najemne pogodbe - obligacijske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zvezaPrepoved obremenitve nepremičnine prepoveduje lastniku obremeniti nepremičnino z zastavno pravico in drugimi omejenimi oziroma izvedenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na tej nepremičnini. Ker je najemna pravica obligacijska pravica, je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj, da izdana začasna odredba tožniku ni preprečevala oddajanja stanovanja in poslovnega prostora v najem.
VSRS sodba II Ips 192/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2015odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kredit - zastavna pogodba - kršitev pogodbe - trditvena podlagaZmotno je revidentovo naziranje, da če tretja toženka ne bi izdala izbrisnega dovolila, bi se lahko kot prva poplačala iz vrednosti predmeta zavarovanja in tako v celoti plačala neplačani znesek kredita kreditodajalki ter škoda tožniku ne bi nastala. Zadevni kredit ni bil zavarovan z zastavno pravico na nepremičninah prvih dveh tožencev, kot zmotno meni revident. Zastavna pravica je bila ustanovljena z namenom zavarovanja morebitne regresne terjatve zoper kreditojemalca (M., d. o. o., in tožnika), torej izključno v korist zavarovalnice, in ne kreditojemalca. To pa pomeni, da ne drži, da bi lahko tretja toženka v primeru neplačila kredita prodala zastavljene nepremičnine in iz kupnine poplačala dolgovani znesek kreditodajalcu. Izdaja izbrisne pobotnice s strani tretje toženke nima nobenega vpliva na obstoj kreditnega razmerja in na osebno jamstvo kreditojemalcev. Navedenega ravnanja tretje toženke tako ni mogoče opredeliti kot kršitev zastavne pogodbe.
VSRS sodba II Ips 316/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtLZgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic. V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne...

Izberi vse|Izvozi izbrane