Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7057cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzI2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 482/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2009dovoljenost revizije – odškodninski spor – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – trditveno in dokazno berme – silobran – krivdna odgovornost – deljena odgovornost - kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru – zastaralni rokStandard obrazložitve sodbe druge stopnje je drugačen od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje. Zato zadošča, da iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhaja, da se je sodišče druge stopnje seznanilo z argumenti pritožnika in se opredeli do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje.Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ni krajši od odškodninskega in bi se iztekel tudi ob predpostavki, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Sicer pa med procesna dejanja za pregon storilca zaradi storjenega dejanja ne sodi že sama ovadba.
Sodba in sklep II Ips 430/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010povrnitev škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trčenje motornega vozila in kolesarja - vožnja v vinjenem stanju in z neprilagojeno hitrostjo - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - pravno mnenjeUveljavitev OZ-A ne pomeni, da obresti, ki so prenehale teči, začnejo teči znova; pač pa je nasprotno takšna stranska terjatev ugasnila in ne zaživi znova. Sodišče druge stopnje je tek zakonskih zamudnih obresti omejilo z absolutnim zneskom (višino glavnice), čeprav obresti na dan izdaje sodbe prve stopnje niso dosegle glavnice, kar pomeni, da so vnaprej omejene (le) na enega od možnih načinov prenehanja, ki v času odločanja višjega sodišča niti ni bil več v veljavi.
VSRS sodba II Ips 75/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z denacionalizacijo - izbrisna tožba - zastaranje izbrisne tožbe - res iudicataPoložaj tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca in položaj tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika, ki se je v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi ZLNDL, nista enaka. Tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah (toženka) in so na tej podlagi postali lastniki teh nepremičnin, imajo zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik (tožnik), čeprav ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, vložijo lastninsko tožbo. To velja tudi v primeru, če se je zemljiškoknjižni lastnik vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ZLNDL, ker je pred tem imel vknjiženo pravico uporabe, pa je dejansko ni imel, saj vpis pravice uporabe ni bil konstitutivne narave. Še toliko bolj to velja, če se je (sedanji) zemljiškoknjižni lastnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi ZLNDL, pa (v zemljiški knjigi vpisane) pravice uporabe niti ni imel in zato tudi ne podlage za njeno vknjižbo.
VSRS Sodba II Ips 117/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - uporabnina - višina uporabnine - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede navajanja dejstevV razmerju lastnik - nelastnik zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, (a) da je sam lastnik sporne nepremičnine, (b) da jo toženec brezplačno uporablja in (c) da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, (a) da je bil dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali (b) da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino, na primer da gre za darilo, ali da je lastnik z dovoljenjem do preklica (prekarijem) privolil v svoje prikrajšanje. Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z bivanjem tretjih v njegovi nepremičnini. Pravno poslovna volja se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali...
Sklep I Up 454/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2010pritožba stranke z interesom - podelitev koncesije – gospodarska javna služba – izvajanje dimnikarskih storitev - napačen pravni pouk – nedovoljena pritožbaKer sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1.
VSRS sodba II Ips 10/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.06.2016dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost upravljalca - zdravilišče - poškodba zaradi padca - spolzka tla - skrbnost dobrega strokovnjaka - načelo prepovedi povzročanja škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izključitev odgovornosti - sodna praksaDejanske ugotovitve obeh sodišč zadoščajo za zaključek, da se je zavarovanec tožene stranke razbremenil svoje odškodninske odgovornosti dobrega strokovnjaka. Odločilno je namreč, da je poskrbel za protizdrsna tla tudi na spornem delu tako, da je bila tudi v mokrem stanju v skladu z izvedenčevimi ugotovitvami protizdrsnost dokaj dobra, namestitev opozorilne table pa glede na takšno kvaliteto in lastnost tal tudi ni bila potrebna, in nadalje tudi sicer skrbel za čiščenje tal tudi na spornem delu. Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno, v naprej nepredvidljivo, predvsem pa v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo. Prestrogo bi bilo v konkretnem primeru tako zahtevati, da bi zavarovanka tožene stranke morala v vsakem primeru in na vsakem delu svojih objektov zagotavljati prisotnost osebe, ki bi ves čas pazila ali je morda bila v nekem trenutku na tla nanešena mokrota.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 192/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2016pravica do invalidske pokojnine - definicija invalidnosti - poklic - izvedensko mnenje - meje sodnega preizkusa v socialnem sporuNi odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.
Sklep II DoR 226/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2011predlog za dopustitev revizije – kršitev predkupne pravice – sprememba tožbe – poprava tožbe – prekluzija po členu 512 OZ – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse višjih sodišč – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeTožnik ni izkazal obstoja pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
VSRS sklep II Ips 87/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.01.2016zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba - smiselna uporaba zakona - sodna taksa - odmera sodne takse - tožba za razveljavitev sodne poravnaveGlede na besedilo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki napotuje na smiselno uporabo procesnih predpisov, ki pritožbo in (ob določenih pogojih) tudi druga (izredna) pravna sredstva večinoma dopuščajo, če niso z zakonom posebej izključena, bi moral zakonodajalec, če bi želel izključiti dodatna pravna sredstva v postopku odmere sodne takse, to v zakonu izrecno določiti. Zaradi posledic neplačila odmerjene sodne takse (premoženjske posledice (taksa zaradi domnevnega umika vloge) ter morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi poteka prekluzivnih rokov (dokončna izguba sodnega varstva)) je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo stranke v večini primerov ravnale v skladu z oblastnim aktom in bodo plačale (tudi) napačno odmerjeno sodno takso. Zato je po prepričanju Vrhovnega sodišča prav, da imajo že v postopku odmere sodne takse zagotovljeno pravno sredstvo (pritožbo), o katerem odloča instančno sodišče (25. člen URS). Po naravi stvari se z instanco namreč...
VSRS Sodba II Ips 192/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018služnostna pravica - priposestvovanje služnostne pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupcaTožnika sta se bila ob nakupu nepremičnine dolžna pozanimati, kakšen je namen sporne asfaltirane poti, ki poteka po SV delu nepremičnine, ki sta jo nameravala kupiti in ki povezuje javno cesto in občinsko pot. Od prodajalca sta izvedela, da pot uporablja sam, uporabe tretjim osebam pa ne dovoljuje. Tožnika sta v konkretnih okoliščinah primera, v katerih sporna pot v celoti poteka po nepremičnini, ki sta jo kupila, povezuje pa dve drugi (javni) poti, upravičeno lahko sklepala, da tretje osebe nimajo pravne podlage za zporabo te poti, saj tudi iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi sporno pot smel uporabljati kdo tretji ali da bi v zvezi s tem vprašanjem tekel kakšen spor. V pravnem prometu se od vseh udeležencev Terja, da ustrezno zavarujejo svoje pravice.
VSRS Sodba II Ips 43/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.04.2018kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizijaToženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki kolektivno upravlja male glasbene pravice. Nikjer v ZASP ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja. Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še...
Sklep I Up 404/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.01.2014ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni pouk o pravnem sredstvuIzpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi. Novela ZGO-1E ne vpliva na odločitev v tej stvari, ker se pravilnost in zakonitost upravnega akta v upravnem sporu presoja glede na pravno in dejansko stanje zadeve v času izdaje izpodbijanega upravnega akta.
VSRS Sklep I Up 216/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.08.2016nepopolna pritožba - obligatorne sestavine pritožbe - podpis pravne osebe - navedba imena in funkcije osebe, ki je pritožbo podpisala - zavrženje pritožbePritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).Pritožnica, ki je pravna oseba, je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.
VSRS sodba II Ips 287/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.2016povrnitev nepremoženjske škode - prometna nezgoda - uporaba varnostnega pasu - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - soprispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - dokazno breme - verjetnost - vzročna zveza - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnostiMaterialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, leži na strani toženke. Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, se v praksi uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. V obravnavanem primeru je zato z več kot 50 % stopnjo verjetnosti treba dokazati, da je ravnanje toženke v vzročni zvezi z nastalo škodo.
VSRS Sodba X Ips 78/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.04.2017dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - kršitev ustavnih pravic - davčna izvršba - vročanje pooblaščencu - izjava pooblaščenca - javna listina - nasproten dokaz - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnostiDrugi odstavek 89. člena ZUP se tako da po stališču Vrhovnega sodišča ustavnoskladno razlagati le, če se stranki (naslovniku) dovoli nasproten dokaz, da pooblastila ni dala in dokazovanje, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena. Ker je torej zagotovljeno varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS, drugi odstavek 89. člena ZUP po oceni Vrhovnega sodišča ni v neskladju z Ustavo RS.Ker je mogoče, da je v obravnavani zadevi pošiljko prejela nepooblaščena oseba, to glede na revizijske trditve lahko pomeni, da revident v zamudo z vložitvijo pritožbe sploh še ni prišel, saj vročitev tej osebi ni bila pravilna. To pomeni, da bi davčni organ prve stopnje moral trditve in dokaze presojati že v okviru pravnega sredstva, ki ga je vložil revident (pritožbe).
VSRS Sodba X Ips 23/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2017dovoljena revizija - carine - pomembno pravno vprašanje - odpust dajatev - zloraba sistema - napaka carinskih organov - naknadna vknjižba carinskega dolga - zmotna uporaba materialnega pravaV postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b. točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
VSRS Sodba VIII Ips 112/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.04.2019vročitev odločbe upravnega organa - stalno prebivališče - naslov za vročanje - hišni predalčnik - skrbnost stranke - fikcija vročitve - objava na oglasni deskiFikcija vročitve je zakonsko vzpostavljena le v primeru, če so podane predpostavke zanjo - v primeru vročanja po 37.a členu ZUPJS je to znan naslov in vročanje z dostavo v hišni predalčnik na tem naslovu, v primeru 87. člena ZUP pa je to znan naslov in posebej predviden postopek z izrecno določenimi opravili vročevalca. Ob ugotovitvi sodišč, da tožeča stranka oz. njena starša na naslovu vročanja nista imela poštnega predalčnika, fikcije vročitve po 37. a členu ZUPJS ni bilo mogoče vzpostaviti. Enako velja za vročanje po 87.oziroma 96. členu ZUP, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bila vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po teh zakonskih določbah.
VSRS Sodba II Ips 323/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018družbena lastnina - menjalna pogodba - nastanek lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - priposestvovanje - dobrovernost - zakonita posest - izredno priposestvovanje - redno priposestvovanje - arondacija - dopuščena revizijaMenjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - UPB, ZKZ-73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ-73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin. Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani...
VSRS Sodba II Ips 323/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018dopuščena revizija - priposestvovanje - dobrovernost - zakonita posest - izredno priposestvovanje - redno priposestvovanje - realizacija pogodbe - arondacija - menjalna pogodba - družbena lastninaMenjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKZ73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin. Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji...
VSRS Sodba X Ips 240/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.05.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - možnost pridobitve odškodnine od druge države - odločba Ustavnega sodišča - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiPravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno. Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do...

Izberi vse|Izvozi izbrane