<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 399/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.399.2009

Evidenčna številka:VS1012218
Datum odločbe:16.12.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 96/2009
Področje:DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme

Jedro

Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po odvetnici dne 17. 9. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Navajajo, da gre za vrnitev ogromnega premoženja, da izpodbijana odločitev glede pomembnega pravnega vprašanja odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (in tudi odločbe upravnega organa), ter da ima zanje zelo hude posledice, saj naj bi zaradi nezakonitega odločanja ostali brez premoženja, do katerega so upravičeni po določbah Zakona o denacionalizaciji – ZDen in Zakona o popravi krivic – ZPKri.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 15. 9. 2008. Tožena stranka je z odločbo z dne 12. 12. 2008, zavrnila pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrgel predlog A.A. za obnovo postopa denacionalizacije, končanega z odločbo iste upravne enote z dne 30. 10. 2007. Navedeni predlog za obnovo postopka, vložen po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, je bil zavržen iz razloga pod drugem odstavku 267. člena ZUP, ker okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.09.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o obnovi postopka denacionalizacije, kar pa ni spor, izražen v denarni vrednosti, zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

7. Navedenega standarda pa v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili s pavšalnim zatrjevanjem, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Niso namreč opredelili pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega zatrjujejo odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in tudi ne pravil, ki naj bi bila prekršena, niti niso navedli opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale sodno prakso Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Odstop od upravne prakse upravnega organa, ki je sicer prav tako le pavšalno zatrjevan, pa ni razlog za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev zanje pomeni izgubo v denacionalizacijskem postopku uveljavljanega premoženja.

9. Glede na to, da revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2.
Datum zadnje spremembe:
17.03.2010

Opombe:

P2RvYy02NTUzNg==