<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 285/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.285.2017

Evidenčna številka:VS00014895
Datum odločbe:23.08.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 196/2017
Datum odločbe II.stopnje:15.06.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:ponovna odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - pravnomočna odločba - učinek za naprej

Jedro

Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki izreka je Ustavno sodišče določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri. Datum upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 15. 10. 2015 in drugi odstavek odločbe z dne 10. 6. 2015 ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki odmeriti in povrniti razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in pripadajočimi zneski novo odmerjene pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska mesečne pokojnine od 10. 6. 2002 do plačila. Odločitev je oprlo na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 (v nadaljevanju odločba Ustavnega sodišča).

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in je pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri navaja, da izpodbija sodbo iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V reviziji izpostavlja, da ji pokojnina v letu 2002 ni bila pravilno odmerjena, ker niso bili upoštevani tudi deli plač, s katerimi so bile v letih 1990, 1991 in 1992 vplačane delnice za notranji odkup, in to kljub temu, da so bili tudi od tega dela plač plačani vsi prispevki. Zato se ne strinja, da ji ni bila priznana pokojnina z upoštevanjem teh zneskov vse od upokojitve dalje. Odločba Ustavnega sodišča tega ne onemogoča, saj ni izključila možnosti uveljavitve zahtevkov za nazaj. Pri odločanju ni bilo upoštevano temeljno načelo pokojninskega zavarovanja, po katerem pravica do pokojnine ne zastara in je mogoče o njej kadarkoli ponovno odločati. Pravnomočna odločba iz leta 2002 za to ni ovira, saj o delu spornih plač še ni bilo odločeno in zato ne gre za materialno pravnomočnost. Odločitev, da ji višja pokojnina pripada šele od 1. 7. 2015 pomeni nedopusten retroaktiven poseg v že pridobljene ustavnopravno varovane pravice. Do protiustavnih kršitev pravic je prišlo že v letu 2002 in zato odločitev tožene stranke ne pomeni odprave nastalega položaja. Obširno navaja kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadaljnji). Izpostavlja dolžnost tožene stranke o varovanju pravic strank. Na dejstvo, da pri oblikovanju pokojninske osnove niso bili upoštevani vsi zneski plač, ni bila opozorjena, odločba ni bila obrazložena, to pa je del poštenega obravnavanja in tudi sojenja. Kot prava neuka stranka je zaupala toženi stranki in se zato zoper odločbo v letu 2002 ni pritožila, kot laik pa se na zapleten izračun ne spozna. Sprejeta odločitev pomeni tudi neenakopravno obravnavo zavarovancev v različnih obdobjih. V času upokojitve v letu 2002, ko je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ni mogla začeti postopka za odpravo nepravilnosti, ki ga sedaj določa 183. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Z odločitvijo sodišč nižje stopnje je poseženo v njene ustavno varovane pravice, odločitev pa predstavlja tudi kršitev 6. in 1. člena Protokola št. 1 v povezavi z 8., 13. in 14. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožeča stranka v uvodu revizije navaja, da jo vlaga zaradi vseh revizijskih razlogov iz 370. člena ZPP, torej tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Teh kršitev ne obrazloži, niti ne navede, za katero kršitev konkretno gre, zato revizijsko sodišče tega očitka ni moglo presojati.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo z dne 27. 5. 2002 priznana starostna pokojnina v znesku 228.764,32 SIT od 10. 6. 2002. Zoper navedeno odločitev se tožeča stranka ni pritožila in je ta postala pravnomočna. Tožena stranka je dne 10. 6. 2015 po uradni dolžnosti izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine in pri tem upoštevala tudi plače, namenjene za notranji odkup. Višja pokojnina je bila tožeči stranki priznana od 1. 7. 2015 dalje. S priznanjem višje pokojnine od tega datuma se tožeča stranka ni strinjala in je vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 15. 10. 2015.

9. Neutemeljen je revizijski ugovor, da gre tožeči stranki višja pokojnina vse od upokojitve dalje. Dne 27. 5. 2002 ji je bila izdana odločba o pravici do starostne pokojnine, zoper katero se ni pritožila. Odločba je postala pravnomočna; pokojnina na njeni podlagi se ji je izplačevala vse do izdaje odločbe, ki je predmet tega spora.

10. Pravnomočnost je del načela pravne države, ki utrjuje pravna razmerja, da jih ni mogoče ves čas spreminjati in da stranke niso v negotovem položaju. Zaradi možnosti hudih kršitev procesnih in/ali materialnih predpisov, je v 158. členu Ustave določen delni odstop od tega načela in to le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Da bi Ustavno sodišče preprečilo kršitev načela enakosti zaradi neustavne ureditve v ZPIZ-1, ki v primerjavi s prej veljavnim in kasnejšim zakonom ni urejal možnosti spremembe ali razveljavitve pravnomočne odločbe, je na podlagi pooblastila, ki ga ima po drugem odstavku 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS, Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami) v 4. točki izreka določilo način izvršitve svoje odločbe. Odločilo je, da mora tožena stranka izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-21 tudi za primere, ko poseg v pravnomočno odločbo zaradi poteka procesnih rokov ni bil več mogoč. V 5. točki izreka je določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri; datum upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje in ne tudi za nazaj. S tem je izenačilo zavarovance, ki niso (mogli) vložili zahteve v času veljave ZPIZ-1 in je tudi niso vložili po uveljavitvi ZPIZ-2, in tistimi, ki so to storili. Prav to za tožečo stranko predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo.

11. Očitek revizije, da gre za retroaktiven poseg v pravnomočno odločbo ni utemeljen. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Tožeči stranki po izdaji odločbe v letu 2002, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine, ta ni bila zmanjšana oziroma v to odločbo ni bilo poseženo za nazaj. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico v škodo tožeče stranke.

12. Neutemeljen je tudi očitek o neenaki obravnavi zavarovancev glede na to, ali so zahtevali ponovno odmero in tistimi, ki tega niso storili. Že navedeno dokazuje, da ne gre za enake situacije in jih je zato dopustno različno obravnavati. Nekateri zavarovanci so v postopku upokojitve uveljavili redna, nekateri tudi izredna pravna sredstva, tožeča stranka pa ni ne enih ne drugih. Tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 in odločbi Ustavnega sodišča ni vložila zahtevka za ponovno odmero pokojnine. Tožena stranka ji je po uradni dolžnosti izdala novo odločbo kot ji je naložilo Ustavno sodišče. Iz vseh navedenih razlogov očitki tožeče stranke o kršitvah 23. in 25. člena Ustave in 8., 13. in 14. člena EKČP in Protokola št. 1 niso utemeljeni.

13. Tožeča stranka v reviziji navaja, da odločba iz leta 2002 ni bila obrazložena ter da tožena stranka ni ravnala v skladu z načeli ZUP. Tožeči stranki je bil z odločbo o priznanju pokojnine posredovan izračun pokojnine, v katerem so prikazane plače, ki so bile upoštevane pri oblikovanju pokojninske osnove. Ugovore o nepravilnem postopanju tožeče stranke bi lahko uveljavljala že v upokojitvenem postopku z vložitvijo pritožbe in v primeru nestrinjanja z dokončno odločbo tudi sodno varstvo.

14. Vrhovno sodišče je v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 183. člena ZPIZ-2 določa, da lahko pristojna enota zavoda dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni v 10 letih od vročitve „nepravilne“odločbe. Učinek nove odločbe določa tretji odstavek tega člena; ta velja od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 183, 183/3
Datum zadnje spremembe:
27.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxODE0