<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 203/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.203.2017

Evidenčna številka:VS00011682
Datum odločbe:06.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 35/2017
Datum odločbe II.stopnje:30.03.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej

Jedro

Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 7. 8. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe določata Zakon o splošnem upravnem postopku v četrtem odstavku 225. člena in 183. člen ZPIZ-2. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.

Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe z dne 14. 4. 2016 v zvezi z odločbo z dne 5. 1. 2016, s katerima je bilo odločeno, da ima tožeča stranka pravico do starostne pokojnine v znesku 1.140,26 EUR od 1. 7. 2015 in odločbe z dne 6. 6. 2016 v zvezi z odločbo z dne 30. 3. 2016, s katerima je bila zavrnjena zahteva za priznanje višje pokojnine od 1. 8. 2000 dalje. Sodišče je zaključilo, da je tožena stranka pravilno upoštevala odločbo Ustavnega sodišča glede učinkov ponovne odmere pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da odločba o novi odmeri pokojnine lahko učinkuje le za naprej.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je treba sanirati položaj tožeče stranke za ves čas, ko je bila zaradi neustavnega predpisa prikrajšana za del pokojnine. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 20021, po kateri bi morala tožena stranka urediti položaj vseh prejemnikov pokojnin, ki so bili z neustavnim predpisom prizadeti. Zato mora sedaj položaj tožena stranka urediti tako, da bo vzpostavljeno stanje brez prikrajšanja vse od njegovega nastanka. Na odmero pokojnine v letu 2000 ni imela nobenega vpliva, saj ni imela ustreznih podatkov, da bi lahko sama opravila izračune in preverila odločitev tožene stranke, ki jo je prikrajšala za del dohodka, ki temelji na vplačanih prispevkih. Oporeka razlagi instituta pravnomočnosti, ki naj varuje tretje osebe, ni pa to absolutno pravilo za ureditev položaja med tožečo in toženo stranko. Z odločbo tožene stranke ji je kršena pravica do premoženja, njeno varstvo je urejeno v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Z odločitvami je kršeno tudi ustavno načelo enakosti iz 14. člena in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo št. 14 4091623 z dne 7. 8. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 149.009,74 SIT mesečno od 1. 8. 2000 dalje. Tožena stranka je 5. 1. 2016 izdala odločbo, s katero je tožeči stranki po uradni dolžnosti ponovno odmerilo starostno pokojnino od 1. 7. 2015 dalje. Pritožbo zoper to odločbo je zavrnila z odločbo dne 14. 4. 2016. Tožeča stranka je uveljavljala še plačilo razlike v pokojnini od 1. 8. 2000 dalje. To zahtevo je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 30. 3. 2016, pritožbo zoper navedeno odločbo pa z odločbo z dne 6. 6. 2016.

8. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 toženi stranki naložilo, da mora v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je bilo v postopkih revizije ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. Zavarovanci oziroma uživalci pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, lahko v roku 60 dni zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup. Toženi stranki je bila, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, naložena izdaja odločbe o ponovni odmeri pokojnine na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Od kdaj je upokojenec upravičen do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, v obeh primerih pa velja od prvega dne naslednjega meseca.

9. Neutemeljen je revizijski ugovor, da gre tožeči stranki višja pokojnina vse od upokojitve dalje, ker takrat niso bili upoštevani vsi prejemki in ni vedela, da ji je pokojnina odmerjena nepravilno. Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 7. 8. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe določata Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) v četrtem odstavku 225. člena in 183. člen ZPIZ-2. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.

10. V konkretnem primeru pogoji za obnovo postopka po ZUP in ZPIZ-2 zaradi poteka rokov niso izpolnjeni. Na podlagi 4. točke izreka citirane odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je v vseh primerih določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej. S to odločitvijo je Ustavno sodišče zagotovilo enakopravno obravnavo vseh zavarovancev, ki jim je bila pokojnina kadarkoli odmerjena nepravilno. Prav to za tožečo stranko predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. V nasprotnem primeru tožeči stranki kljub odločbi, ki je postala materialno in formalno pravnomočna, čeprav nepravilna, ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku.

11. Glede navedb tožeče stranke o kršitvi EKČP in 14. ter 33. člena Ustave revizijsko sodišče poudarja, da je pravnomočnost ustavna kategorija, njeno bistvo je utrditev pravnih razmerij zaradi zaupanja v pravo kot dela načela pravne države. Prav zaradi možnosti hudih kršitev procesnih in/ali materialnih predpisov, je zakonodajalec v 158. členu Ustave določil delni odstop od tega načela. Ustavno sodišče je na tej podlagi zaradi zagotovitve enake obravnave zavarovancev, določilo izvršitev odločbe tudi za primere, ko poseg v pravnomočno odločbo zaradi poteka procesnih rokov, ni bil več možen. Zato navedena ureditev ni ustavno sporna, saj gre za tehtanje več različnih načel Ustave, ki so bila pravilno uporabljena in očitane kršitve niso podane.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Odločba U-I 392/98 z dne 10. 7. 2002.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 183, 183/3
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NTIx