<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 1/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.1.2016

Evidenčna številka:VS1015742
Datum odločbe:24.08.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 56/2015
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - ničnost odločbe o zavrnitvi statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - poprava pomot v upravni odločbi - kršitev pravil upravnega postopka - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice

Jedro

Vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, glede na določbo 85. člena ZUS-1 (ki določa obseg revizijske presoje) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Revidentova navedba,da gre za pomembne posege v njegove osebnostne pravice, vse skupaj pa ima zanj hude posledice, za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 14000-23/2009-8 z dne 18. 12. 2014, in (popravni) sklep, 14000-23/1009-7 z dne 15. 12. 2014. Z odločbo tožene stranke z dne 18. 12. 2014 je bil zavrnjen tožnikov predlog, da se odločba tožene stranke, št. 02001/0011/97 0066 NP z dne 24. 3. 1997, izreče za nično. Z navedeno odločbo je tožena stranka ob reviziji odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 25. 11. 1996 (s katero je bil tožniku priznan status vojaškega mirnodobnega invalida IX. skupine zaradi 30 odstotne vojaške invalidnosti s pravico do invalidnine v mesečnem znesku 5.556,00 SIT od 1. 7. 1996 dalje) na podlagi 101. in 102. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) odpravila ter odločila, da se revidentu ne prizna statusa in pravic vojnega invalida - vojaškega mirnodobnega invalida. Z navedenim popravnim sklepom (ki ga je tožnik v tem upravnem sporu izpodbijal hkrati z odločbo) pa je tožena stranka v prvem odstavku izreka odločbe istega organa, št. 02001/0011/97 0066 NP z dne 24. 3. 1997, in v prvi vrstici obrazložitve te odločbe na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) popravila številko odločbe Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 25. 11. 1996 tako, da se ta pravilno glasi: št. 171-3/96-2/7.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident postavlja vprašanja: 1. „Ali sprememba/poprava opravilne številke odločbe v izreku odločbe, s katero se prvo navedena odločba odpravlja, predstavlja popravo pomote po 223. členu ZUP; 2. Ali gre pri popravi opravilne številke določene odločbe v odločbi, s katero se prvo navedena odločba odpravlja, za vsebinsko popravo in ali gre pri tem za neugodno popravo odločbe; 3. Od kdaj pravno učinkuje odločba, s katero se popravlja opravilna številka druge odločbe, ki se s prvo navedeno odpravlja; 4. Ali je odločba tožene stranke, ki ne vsebuje pravilne opravilne številke odločbe prvostopenjskega upravnega organa, izvršljiva; 5. Ali kasnejša razveljavitev določene določbe določenega zakona s strani Ustavnega sodišča RS predstavlja ničnostni razlog prej izdane odločbe v upravnem postopku po prvem odstavku 279. člena ZUP (ali razveljavitev četrtega odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih predstavlja temelj za uveljavljanje ničnostnih razlogov odločbe tožene stranke po prvem odstavku 279. člena ZUP).“

7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Po presoji Vrhovnega sodišča revident s postavljenimi vprašanji tem zahtevam ni zadostil.

8. Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na popravo pomot v odločbi (prvo, drugo, tretje in četrto vprašanje), niso pomembna pravna vprašanja že zaradi jasne določbe 223. člena ZUP, po kateri sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih in številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Iz navedene določbe ZUP (takšna pa je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča(1) ) pa tudi jasno izhaja, da se s popravnim sklepom ne spreminja odločba organa, kar pomeni, da s tem sklepom tudi ni bilo (vsebinsko) odločeno o stvari in izdaja takega sklepa ne vpliva na izvršljivost odločbe, v kateri je bila s tem sklepom pomota popravljena.

9. Peto vprašanje, ki ga postavlja revident, se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma na pravilnost upravnega postopka. Ker Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti upravnega postopka(2) , navedeno vprašanje ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo, saj se v okviru vsebinske presoje glede na zakonsko določen obseg revizijske presoje do tega vprašanja ne bi opredelilo. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je ničnostni razlog iz 6. točke 279. člena ZUP podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost, kar pa iz 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ki določa pravne posledice razveljavitve zakona ali njegovega dela(3) ) ne izhaja.

10. Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident tudi uveljavlja, je namreč revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12. Revident je navedel, da gre v obravnavanem primeru „za pomembne posege v njegove osebnostne pravice, vse skupaj pa ima zanj hude posledice.“

13. Ta navedba za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

14. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena v obravnavani zadevi ni izpolnil, zato za dovoljenost revizije ni izpolnjen niti pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

15. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča: X Ips 9/2014 z dne 12. 5. 2016, I Up 184/2009 z dne 4. 6. 2009 in X Ips 1038/2006 z dne 23. 9. 2009

(2) Po določbi 85. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče v reviziji presoja pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča glede vprašanja, ali je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter ali je zmotno uporabilo materialno pravo. Samo iz navedenih razlogov lahko pravnomočno sodbo razveljavi ali spremeni (93. in 94. člen ZUS-1). Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz navedenega zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku (Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 73/2014, X Ips 306/2014 in X Ips 50/2015).

(3)

Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču se zakon ali del zakona, ki ga

je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
25.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5MDUx