<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 280/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.280.2015

Evidenčna številka:VS1015241
Datum odločbe:15.10.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 667/2015
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
Institut:dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odstranitev ene enote dvojčka - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - že rešeno vprašanje

Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, in vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (kdaj je potrebno soglasje lastnika sosednjega dela objekta dvojčka in vprašanje obsega presoje tožbenih navedb pred sodiščem prve stopnje), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano II. točko izreka sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste - Polje, št. 351-98/2013-85 z dne 23. 1. 2015, v delu, ki se nanaša na A. A. (stranka z interesom) izdano gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka) in na odstranitev garaže. S I. točko izreka sodbe pa je revidentovi tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo novega enostanovanjskega objekta (polovice dvojčka) na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji, izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa v tem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt (gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega) je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-60/2015-3-0061116 z dne 27. 3. 2015.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti(1). To pomeni, da je pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo sprejme v obravnavo, le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj prek sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča(2), v skladu s katero ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve (X Ips 204/2011, X Ips 128/2012, X Ips 360/2012, X Ips 452/2012, X Ips 251/2014 in druge), vprašanje, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem in je odgovor nanj možen že na podlagi določb zakonskih in podzakonskih aktov (X Ips 493/2012, X Ips 15/2013, X Ips 167/2013, X Ips 277/2013, X Ips 119/2014 in druge), in vprašanje, na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo (X Ips 131/2010, X Ips 115/2013, X Ips 252/2013, X Ips 197/2014, X Ips 273/2014 in druge).

7. Revident je v reviziji navedel dve vprašanji: „ali se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za odstranitev dela objekta (ene enote dvojčka) potrebuje soglasje lastnika sosednjega dela dvojčka, med katerima deloma objektoma je skupna vmesna ločilna stena in po kateri poteka parcelna meja oziroma v katerih primerih se potrebuje soglasje lastnika sosednjega dela objekta dvojčka“ in „ali je sodišče prve stopnje dolžno presojati drugostopno odločbo upravnega organa, če so za to podane tožbene navedbe oziroma ali se je dolžno opredeliti do tožbenih navedb, ki se nanašajo na drugostopno odločbo upravnega organa“. Glede prvega vprašanja uveljavlja tudi neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje in se sklicuje na odločbi U 130/2006 in I U 916/2012, ki ju prilaga.

8. Vprašanji, ki ju revident navaja, po presoji Vrhovnega sodišča nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9. Glede prvega vprašanja obstaja enotna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe: I Up 848/2001, I Up 1423/2003, I Up 166/2007, X Ips 322/2011, X Ips 112/2011), po kateri je tako soglasje potrebno le, če se z gradnjo posega v skupne dele in naprave. Ali gre za poseg v skupne dele in naprave pa je del v upravnem in sodnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijske presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Tudi drugo vprašanje ne izpolnjuje kriterija pomembnega pravnega vprašanja, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Odgovor na revidentovo vprašanje, tako kot je v reviziji navedeno, je namreč jasen že na podlagi branja 40., 63. in 64. člena ZUS-1, ki direktno (40. člen) oziroma posredno (63. in 64. člen) določajo obseg presoje sodišča prve stopnje. Glede tega vprašanja je treba revidentu pojasniti, da je vprašanje procesne narave lahko pomembno pravno vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 le, če se nanaša na kršitev določb ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 83. člena ZUS-1) in je konkretizirano ter je procesna kršitev, na katero se vprašanje nanaša, verjetno izkazana. Kršitev postopka pa mora biti konkretno in jasno opredeljena ne samo v delu, ki se nanaša na dovoljenost revizije, ampak tudi v revizijskih razlogih, saj to kršitev Vrhovno sodišče presoja le na zahtevo stranke (86. člen ZUS-1). Revidentovo vprašanje (in tudi ostale revizijske navedbe) opisanih kriterijev ne dosegajo.

11. Revident uveljavlja tudi neenotno sodno prakso glede prvega vprašanja (soglasje, kot dokaz o pravici graditi). Vendar ker to revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje (kar je že pojasnjeno v 9. točki te obrazložitve), posledično tudi sklicevanje na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede tega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadošča (prim. X Ips 145/2013). Ne glede na to, Vrhovno sodišče še pripominja, da je revident ta pogoj uveljavljal le pavšalno. Ni opravil primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane odločbe z odločbami, s katerimi utemeljuje neenotnost in uveljavljane neenotnosti tudi ni utemeljil(3). Revidentu pa je treba tudi pojasniti, da odločbi, na kateri se sklicuje, ne izkazujeta neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje. V teh dveh odločbah je bilo (za razliko od obravnavane zadeve) v postopku ugotovljeno, da gre za posege v skupno predelno steno in je bilo iz tega razloga zahtevano soglasje solastnika, kot dokaz o izpolnjevanju pravice graditi.

12. Vrhovno sodišče še pripominja, da določbe ZUS-1, ki urejajo postopek z revizijo, jasno razmejujejo pogoje za dovoljenost revizije, in razloge, s katerimi je mogoče v reviziji izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe Upravnega sodišča. Iz narave tega pravnega sredstva izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva - revident izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo vsebinsko obravnavo (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009). Restriktiven pristop pri presoji izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije je utemeljen tudi s pomenom instituta pravnomočnosti, kot ga določa 158. člen Ustave RS (enako Ustavno sodišče RS v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008).

13. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 290/2009, X Ips 414/2009, X Ips 249/2010, X Ips 393/2011, X Ips 55/2012, X Ips 65/2012, X Ips 318/2012, X Ips 180/2013, X Ips 243/2013, X Ips 167/2014, X Ips 301/2014 in druge.

(3) Enako tudi odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 269/2009, X Ips 442/2010, X Ips 205/2012, X Ips 345/2013, X Ips 64/2014, X Ips 105/2015 in druge.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
Datum zadnje spremembe:
14.12.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg3ODg5