<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 62/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.62.2015

Evidenčna številka:VS1015140
Datum odločbe:08.07.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 55/2014
Senat:Martina Lippai (preds.), Peter Golob (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
Institut:dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina tuje države - FIP - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje

Jedro

Ker je Vrhovno sodišče na vprašanja, ki jih revidentka navaja, že odgovorilo (t. i. že rešena vprašanja), vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je druga tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Maribor, št. 352-11/2010/47 (7004) z dne 26. 9. 2013. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo solastninskega deleža do 1/5 celote na tam navedeni poslovno stanovanjski stavbi, podržavljeni pok. A. A., ker so podane okoliščine iz drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Pokojni razlaščenec je imel pravico pridobiti odškodnino od tuje države (Avstrije) po Pogodbi med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj socialnega področja (v nadaljevanju FIP). Izključitev denacionalizacije po drugem odstavku 10. člena ZDen pa izključuje tudi morebitne subsidiarne upravičence po 12. členu ZDen. Tožena stranka je z odločbo, št. 4902-6/2013/2/00641111 z dne 6. 1. 2014, pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, v usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča zato pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve (X Ips 204/2011, X Ips 128/2012, X Ips 360/2012, X Ips 452/2012, X Ips 251/2014 in druge), vprašanje, ki v pravni teoriji in sodni praski ne vzbuja dvomov ali dilem in je odgovor nanj možen že na podlagi določb zakonskih in podzakonskih aktov (X Ips 493/2012, X Ips 15/2013, X Ips 167/2013, X Ips 277/2013, X Ips 119/2014 in druge), in vprašanje, na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo (X Ips 131/2010, X Ips 115/2013, X Ips 252/2013, X Ips 197/2014, X Ips 273/2014 in druge).

7. V obravnavani zadevi revidentka dovoljenost revizije utemeljuje prav s takimi vprašanji. Navaja tri vprašanja. Ta se po vsebini sicer nanašajo na vsebino te zadeve, vendar je na vsa tri vprašanja Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013. Vprašanja, ki jih revidentka navaja so: „Ali je v okviru presoje okoliščin po drugem odstavku 10. člena ZDen, FIP šteti za akt, na podlagi katerega so imele določene osebe pravico dobiti ali zahtevati odškodnino od tuje države? Ali je upravni organ pri dokazni presoji glede podanosti okoliščin po drugem odstavku 10. člena ZDen dolžan upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance Republike Avstrije, iz katerega izhaja, da pravni prednik ni bil upravičen do odškodnine na podlagi FIP?“ in „Ali obstoj pravice do odškodnine od tuje države pravnega prednika upravičenca izključuje upravičenca iz vračila podržavljenega premoženja po ZDen?“

8. V citiranih odločbah je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je tudi FIP lahko podlaga za „izključitev osebe iz denacionalizacije“ na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je na podlagi te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje podržavljeno v Sloveniji.(1) Torej če je izpolnjevala v FIP in njenih prilogah določene pogoje glede državljanstva, bivanja, izgube bivališča v povezavi z dogodki II. svetovne vojne in pogoj pregnanske škode. Pojasnilo je tudi vsebino in namen odškodnine po ZDen in opozorilo na ustaljeno sodno prakso, po kateri pravica dobiti odškodnino od tuje države (v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen) ni vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Zato tudi pri presoji izpolnjevanja pogoja po drugem odstavku 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačati odškodnine.(2) Navedlo je tudi razloge, zaradi katerih upravni organ, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, ni vezan na potrdilo avstrijskega Zveznega ministrstva za finance o tem, ali je določena oseba imela pravico do odškodnine oziroma prejela odškodnino od Avstrije.(3) Pojasnilo je tudi, da določba drugega odstavka 10. člena ZDen velja v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za osebe iz 9., 11. ali 12. člena ZDen.(4)

9. Ker je Vrhovno sodišče na vprašanja, ki jih revidentka navaja, že odgovorilo (t. i. že rešena vprašanja), vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Glede na navedeno revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

----

(1) Glej 12. do 21. točko obrazložitve odločbe X Ips 85/2013.

(2) Glej 33. do 39. točko obrazložitve odločbe X Ips 85/2013.

(3) Glej 44. točko obrazložitve odločbe X Ips 85/2013.

(4) Glej 15. točko obrazložitve odločbe X Ips 85/2013.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2, 12.
Datum zadnje spremembe:
05.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgxMzY1