<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 357/2013
ECLI:SI:VSRS:2014:X.IPS.357.2013

Evidenčna številka:VS1014730
Datum odločbe:14.05.2014
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) III U 137/2012
Senat:Martina Lippai (preds.), mag. Gorazd Kobler (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.

Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.

V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-1347/2011/4 z dne 17. 5. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ na podlagi prvega in drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odločil: da morajo tam navedeni inšpekcijski zavezanci, med katerimi je tudi revidentka, takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo večstanovanjske hiše na tam navedenem zemljišču, ki jo izvajajo v nasprotju s tam navedenim gradbenim dovoljenjem, dokler ne pridobijo spremenjenega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka); da morajo za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v roku enega meseca po vročitvi te odločbe (2. točka izreka); da za objekt iz 1. točke izreka veljajo vse prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1; da stroški postopka niso nastali in da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (4. in 5. točka izreka). V upravnem inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo revidentki dne 26. 9. 2001 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo trostanovanjskega objekta v tlorisnih dimenzijah 17,88 m x 10,00 m, etažnosti K+P+1, z v celoti vkopano kletjo, namenjeno parkiranju stanovalcev. Revidentka pa je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgradila štirietažni objekt (klet, pritličje in dve etaži) s sedmimi stanovanjskimi enotami, ki se nahajajo tudi v kletni etaži, ki ni popolnoma vkopana. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je pet stanovanjskih enot že prodanih in je novo lastništvo že evidentirano v zemljiški knjigi, zato so poleg revidentke tudi kupci teh stanovanjskih enot inšpekcijski zavezanci. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-263/2011-2 z dne 5. 4. 2012, zavrnila pritožbo vseh inšpekcijskih zavezancev zoper prvostopenjski akt.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

7. V obravnavani zadevi revidenka izpodbija odločbo, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje po prvem in drugem odstavku 153. člena ZGO-1. V tej inšpekcijski odločbi revidentkina obveznost ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti njena navedba, da znaša vrednost njene nepremičnine 372.091,00 EUR, za kar prilaga izpisek iz spletnega prostorskega portala Geodetke uprave RS, o ocenjeni vrednosti stanovanja št. 7 v tej nepremičnini (enako stališče v odločbah Vrhovnega sodišča, kot npr. X Ips 354/2007, X Ips 237/2009, X Ips 169/2010, X Ips 503/2010, X Ips 89/2011, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011, X Ips 344/2011, X Ips 346/2011, X Ips 32/2012 in X Ips 134/2013).

8. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. V okviru citirane 2. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1 revidentka uveljavlja dovoljenost revizije zaradi dveh pravnih vprašanj in zaradi neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, glede prvega pravnega vprašanja.

10. Kot prvo navaja vprašanje uporabe tretjega odstavka 197. člena ZGO-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena. Navaja, da je bil objekt zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in da je evidentiran v zemljiškem katastru, za kar prilaga odločbo Geodetske uprave RS z dne 24. 11. 2004. Za objekt pa je izdelan tudi načrt etažne lastnine. Zato meni, da gre v tej zadevi za objekt oziroma za stanovanja v etažni lastnini, ki imajo že po določbi prvega in tretjega odstavka 179. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 uporabno dovoljenje, in zato ni podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa. Opozarja še na neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje in upravnih organov, glede uporabe tretjega odstavka 197. člena ZGO-1. V dokaz prilaga dopis Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, z dne 5. 11. 2010.

11. Kot drugo pravno vprašanje pa navaja vprašanje uporabe določbe 146. člena ZGO-1 v povezavi s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 29. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Navaja, da bi moral prvostopenjski organ v inšpekcijski odločbi posebej navesti in obrazložiti razloge za odločanje v skrajšanem postopku.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

13. Prvo vprašanje, vprašanje uporabe 197. člena ZGO-1, se namreč ne nanaša na vsebino te zadeve oziroma to vprašanje ni bistveno za odločitev v tej zadevi, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.

14. 197. člen ZGO-1 namreč določa pogoje, pod katerimi so objekti oziroma posamezna stanovanja v etažni lastnini, zgrajeni oziroma rekonstruirani na podlagi gradbenega dovoljenja, oziroma pred 31. decembrom 1967 ali pa na podlagi priglasitve po 46. členu Zakona o graditvi objektov iz leta 1984, pridobili uporabno dovoljenje po samem ZGO-1. V tej zadevi pa ne gre za spor, v katerem bi bilo vprašanje uporabnega dovoljenja pravno pomembno za pravilno odločitev, ampak za spor zaradi inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.

15. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (npr. odločbe X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012), zato pogoj za dovoljenost revizije v zvezi s tem vprašanjem ni izpolnjen.

16. Ker to revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, glede na vsebino te zadeve, tudi njene (sicer neizkazane) navedbe o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.

17. Glede drugega postavljenega vprašanja pa je Vrhovno sodišče že v svoji odločbi X Ips 393/2011 z dne 28. 3. 2012 sprejelo stališče, da vprašanje obrazložitve nujnosti ukrepa v javnem interesu v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih postopkov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba niti posebej ugotavljati niti obrazložiti. Zato tudi to revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

18. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka prav tako uveljavlja, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

19. Revidentka je zelo hude posledice utemeljila z navedbo, da je lastnica stanovanja v predmetni nepremičnini. Da to stanovanje predstavlja njen dom. Izrečene prepovedi po 158. členu ZGO-1 pa hudo posegajo v njeno eksistenco in možnost njenega bivanja in je praktično brez doma. Navedla je še, da v tej zadevi ne gre za nelegalno gradnjo temveč za neskladno gradnjo in da je že sprejet nov prostorski akt, ki gradnjo takega objekta dopušča.

20. S temi navedbami pa zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazala.

21. V izpodbijanem aktu izrečene prepovedi po 158. členu ZGO-1 namreč učinkujejo le do uskladitve že izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka sicer navaja, da te prepovedi posegajo v njeno eksistenco in možnost njenega bivanja v stanovanju, ki predstavlja njen dom. Vendar pa v tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, to je do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma, da nima drugih možnosti začasnega bivanja. Zato revidentka tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.

22. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

23. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2.
ZGO-1 člen 146, 153, 158.
ZUP člen 144, 144/1-4, 144/3.
Datum zadnje spremembe:
17.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5ODI3