<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 131/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.131.2010

Evidenčna številka:VS1014630
Datum odločbe:14.04.2010
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 465/2009
Področje:UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
Institut:denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice

Jedro

Če je pomembno pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident, v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenta zelo hudih posledic nista izkazala z navedbo, da sta zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za vrnitev zaplenjenega premoženja.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Dovoljenost revizije uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o vprašanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa upravičenca v postopku denacionalizacije, ter da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker bo zaradi nje ostala brez pomembnega premoženja. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Maribor z dne 28.7.2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 22.10.2009, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa. S prvostopenjsko odločbo je upravni organ zavrnil zahtevo A.A. za denacionalizacijo tam navedenega premoženja, ker niso izpolnjeni pogoji iz 9. in 12. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1124/08 z dne 23.9.2008, Up-1057/08 z dne 2.4.2009, Up-1186/08 z dne 23.4.2009 in Up-1808/08 z dne 17.9.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve izpostavlja vprašanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa upravičenca v postopku denacionalizacije in v zvezi s tem še navaja, da pristojni organ v okviru reševanja predhodnega vprašanja državljanstva ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin, potrebnih za uporabo 9. člena ZDen.

7. Navedeno pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revidentka, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, in sicer tako glede vezanosti upravnega organa na rešeno predhodno vprašanje o državljanstvu, kakor tudi glede časovnega okvira, za katerega mora biti ugotovljeno jugoslovansko državljanstvo po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja po ZDen glede državljanstva prejšnjega lastnika vezan na pravnomočno odločbo o njegovem državljanstvu oziroma državljanstvu njegovih pravnih naslednikov, če naj bi bili ti upravičenci, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer sodbe I Up 445/2005 z dne 18.5.2005, I Up 1530/2005 z dne 10.5.2007, I Up 1827/2006 z dne 3.10.2007 in I Up 1800/2006 z dne 20.8.2007). Glede časovnega okvira, za katerega se po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen ugotavlja državljanstvo, pa je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da mora biti poleg državljanstva v času podržavljenja, izkazano še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Jugoslovansko državljanstvo, pa je bilo lahko priznano šele potem, ko je bil po drugi svetovni vojni sprejet prvi zakon s tega področja, to je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije (ZDrž DFJ, Uradni list DFJ, št. 64/45 z dne 28.8.1945). Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih primerih, med drugim v zadevah I Ips 604/2007 z dne 14.11.2007, X Ips 1274/2006 z dne 28.2.2008, X Ips 1522/2006 z dne 13.9.2007, X Ips 1390/2006 z dne 13.6.2007 in X Ips 1567/2006 z dne 4.10.2007. Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa od navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavani zadevi revizije tudi ni mogoče dovoliti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic ni izkazala z navedbo, da izpodbijana odločitev zanjo pomeni izgubo pomembnega premoženja.

9. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

10. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
Datum zadnje spremembe:
08.04.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYzOTcz