<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 324/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.Ips.324.2017

Evidenčna številka:VS00012515
Datum odločbe:30.05.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 192/2017
Datum odločbe II.stopnje:24.08.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - izplačilo razlike v plačah - novo dejstvo - ponovna odmera pokojnine - učinek za naprej

Jedro

Tožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016 izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, so lahko podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, da se odpravi odločba toženke z dne 4. 10. 2016 in da se ji prizna pravica do starostne pokojnine v znesku 1.819,45 EUR od 1. 2. 2015 dalje, od 1. 1. 2016 pa v višini 1.832,19 EUR ter za izplačilo razlik v višini pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožnica, potem ko ji je bivši delodajalec plačal razliko v premalo plačanih prispevkih za čas od marca 2010 do januarja 2015, dne 21. 3. 2016 podala zahtevo za ponovno odmero pokojnine in da ji je toženka pravilno priznala pravico do višje starostne pokojnine od 1. 4. 2016 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbo toženke z dne 4. 10. 2016, odločbo toženke z dne 18. 5. 2016 pa v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. 4. 2016 nadomestilo z datumom 22. 3. 2016. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici plačati razliko pokojnine za čas od 22. 3. 2016 do 1. 4. 2016 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2016 dalje do plačila; kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo. V preostalem je pritožbo tožnice zavrnilo. Presodilo je, da tožnici višja pokojnina ne pripada šele od 1. 4. 2016 dalje, temveč od naslednjega dne po vložitvi zahteve, to je od 22. 3. 2016 dalje, kar je skladno z določbama 117. in 118. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je obrazložitev sodišča druge stopnje glede datuma začetka izplačevanja pokojnine brez pravne podlage. Sodišče se sklicuje na strokovno literaturo (dr. Androjna: Upravni postopek in upravni spor), kar ne more nadomestiti pravne podlage. Prav tako ni pojasnjeno, za kakšen nov postopek naj bi šlo, saj je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila na obrazcu 14. 1. 2015 in s tem začela postopek za uveljavljanje pravice do pokojnine s 1. 2. 2015. Vsi nadaljnji postopki, zlasti glede določitve višine pokojnine, so v domeni toženke, saj slednja razpolaga z vsemi podatki in vodi evidenco vplačil prispevkov. Z vlogo z dne 21. 3. 2016 je zahtevala le ponoven izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, potem ko ji je bivši delodajalec po sodbi sodišča naknadno izplačal razliko v plači. Vloga z dne 21. 3. 2016 ni nova zahteva ali nov postopek, ampak zahteva po pravilno izračunani višini pokojnine, kar bi morala toženka storiti že sama brez njene zahteve, potem ko je od bivšega delodajalca prejela plačilo prispevkov. Napačno je tudi stališče sodišča, da ne gre za postopek, ki bi se vodil po uradni dolžnosti. Meni, da bi ji morala biti višja pokojnina izplačana od prvega dne po upokojitvi 1. 2. 2015 na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2, po katerem se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Sklicuje se tudi na 21. točko 7. člena ZPIZ-2 in 30. člen ZPIZ-2. Sodišče druge stopnje ni imelo pravne podlage za zavrnitev zahtevka po višji pokojnini od 1. 2. 2015 dalje, saj ji je bila za to obdobje odmerjena od napačne osnove glede na plačane prispevke. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča U-I-67/16 z dne 26. 1. 2017. Če ZPIZ-2 ne omogoča postopka, ki bi pravico do izplačila pokojnine za nazaj omogočal udejanjiti, gre za pravno praznino, ki predstavlja kršitev 2. člena Ustave RS. Če sodišče ne najde podlage za zakonito odločitev v tej zadevi, naj sproži postopek za oceno ustavnosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Tožnica sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh njenih pritožbenih navedb, ne da bi pojasnila, do katerih navedb (konkretno) se sodišče ni opredelilo, zato se revizijsko sodišče do teh trditev ne more opredeliti. Tudi sicer sodba sodišča druge stopnje vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in se jo da preizkusiti, zato očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Neutemeljen je tudi ugovor, da so zaključki sodišča druge stopnje v zvezi z zakonsko podlago za izdajo odločbe o ponovni odmeri pokojnine nasprotujoči. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, da ZPIZ-2 ponovne odmere pokojnine zaradi naknadno plačanih prispevkov ne ureja v posebni določbi, zato se je pri svoji odločitvi sklicevalo na smiselno uporabo 117. in 118. člena ZPIZ-2. Takšni zaključki sodišča niso nasprotujoči.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Tožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine v višini 1.809,58 EUR mesečno od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016 izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Tožnica je po izplačilu, dne 21. 3. 2016, vložila zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine. Toženka je z odločbo z dne 18. 5. 2016 odločila, da ima tožnica pravico do (višje) starostne pokojnine v višini 1.832,19 EUR mesečno od 1. 4. 2016 dalje (od naslednjega meseca po podani zahtevi). Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo z odločbo z dne 4. 10. 2016 zavrnil.

9. Predmet tega spora je vprašanje, od kdaj ima tožnica pravico do višje starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje se je strinjalo z odločitvijo toženke, da tožnici pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega meseca po vložitvi zahteve (od 1. 4. 2016 dalje), medtem ko je sodišče druge stopnje presodilo, da tožnici višja pokojnina pripada od naslednjega dne po vložitvi zahteve (od 22. 3. 2016 dalje). Tožnica se zavzema za priznanje pravice do višje pokojnine od upokojitve dalje (od 1. 2. 2015 dalje), saj ji je delodajalec razliko v plači naknadno izplačal za nazaj, za čas pred upokojitvijo.

10. Tožničina odločba o starostni pokojnini z dne 2. 6. 2015 je formalno in materialno pravnomočna. Takšna odločba učinkuje, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Če je pritožbeni rok potekel, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa ZUP ali s posebnim izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2, vendar v konkretnem primeru pogoji za uporabo izrednih pravnih sredstev niso izpolnjeni.

11. Dne 14. 3. 2016 plačani prispevki za socialno varnost namreč predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini. Novo dejstvo je eden od razlogov za izredno pravno sredstvo obnove postopka po ZUP, vendar je ta mogoča zgolj na podlagi dejstev, ki so obstajala ob izdaji prve odločbe (pa stranka zanje ni vedela in zato ob odločanju niso bila upoštevana). Obnova postopka tako ni mogoča zaradi dejstev, ki so nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Prav tako v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 183. člena ZPIZ-2, ki predvideva spremembo pravnomočne odločbe v primeru, če gre (med drugim) za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje. Tudi v tem primeru gre za dejstva oziroma dejansko stanje, ki je obstajalo že v času odločanja upravnega organa, a je bilo očitno napačno ugotovljeno. Ker tudi preostala izredna pravna sredstva, ki so predvidena po ZUP, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev, niso izpolnjeni pogoji za poseg v pravnomočno odločbo z dne 2. 6. 2015 v smislu njene odprave ali spremembe, ki bi tožnici omogočala priznanje višje pokojnine že od upokojitve dalje.

12. Kot je pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, so lahko dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi. Pravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve. ZPIZ-2 namreč v 118. členu ureja možnost odstotnega povečanja že uveljavljene pokojnine v primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. To je povsem primerljivo s situacijo, ko se zavarovancu, naknadno za določeno obdobje pred upokojitvijo, izplačajo višji prispevki za socialno varnost, kar lahko vpliva na priznanje višje pokojninske osnove. Drugi odstavek 118. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da gre zavarovancu pravica do povečanja pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve, zato je stališče sodišča druge stopnje glede datuma priznanja višje pokojnine pravilno.

13. Neutemeljeno je stališče tožnice, da so stališča sodišča druge stopnje glede pravnomočnosti nasprotujoča, saj kljub pravnomočnosti prve odločbe za sodišče ni sporna nova odmera pokojnine, medtem ko se glede datuma odmere višje pokojnine sklicuje na pravnomočnost prve odločbe. Institut pravnomočnosti ne pomeni, da ob spremenjenem dejanskem stanju ne bi bilo mogoče izdati nove, drugačne odločbe. Nova dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe, je vselej mogoče upoštevati, saj niso bila predmet odločanja v predhodnem postopku (takrat niti niso obstajala). Takšna nova dejstva lahko povzročijo izdajo nove, drugačne odločbe, vendar z njo pravice ni mogoče priznati za nazaj, od datuma navedenega v prejšnji odločbi, saj bi s tem dejansko posegli v prejšnjo že pravnomočno odločbo. Glede datuma priznanja pravice je v takšnem primeru treba upoštevati relevantna zakonska določila, v konkretnem primeru 118. člen ZPIZ-2. Glede na obrazloženo je neutemeljeno tudi sklicevanje tožnice na določbe ZPIZ-2 o odmeri in izplačevanju pokojnine (7., 30. in 111. člen ZPIZ-2), saj tožnica pri tem ne upošteva dejstva, da je prva odločba o odmeri že pravnomočna.

14. Neutemeljen je tudi ugovor tožnice, da je postopek za priznanje pravice do pokojnine pričela z zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine 14. 1. 2015 (pred izdajo prve odločbe o starostni pokojnini) in da gre pri vlogi z dne 21. 3. 2016 zgolj za nadaljevanje začetega postopka. Postopek, ki se je pričel z zahtevo z dne 14. 1. 2015, se je končal z izdajo pravnomočne odločbe z dne 2. 6. 2015. Zahtevo z dne 21. 3. 2016 zato ni mogoče šteti kot nadaljevanje prvotnega postopka, saj je bil ta pravnomočno zaključen. Gre za nov postopek, na podlagi katerega je toženka tožnici izdala novo odločbo. Neutemeljen je tudi ugovor, da je sodišče druge stopnje odločilo brez zakonske podlage oziroma kot pravno podlago navedlo strokovno literaturo. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 117. in 118. člen ZPIZ-2, pri čemer se je zgolj dodatno sklicevalo na strokovno literaturo. Prav tako je neutemeljeno stališče, da bi moralo sodišče začeti postopek za oceno ustavnosti in sklicevanje na zadevo U-I-67/16 z dne 26. 1. 2017, saj v konkretnem primeru ni sporno, ali je tožnica upravičena do ponovne odmere pokojnine, temveč zgolj datum začetka izplačevanja višje pokojnine.

15. Revizijsko sodišče še dodaja, da pravica do izplačila razlik v pokojnini (za nazaj) ne izhaja niti iz primerljivih zakonskih določb, ne iz odločb Ustavnega sodišča. Določba 183. člena ZPIZ-2, ki predstavlja podlago za poseg v pravnomočne (napačne) odločbe zavoda, v drugem in tretjem odstavku določa, da nova odločba učinkuje za naprej (tudi če je naknadno ugotovljeno, da toženka ob odločanju o priznanju pravice do starostne pokojnine nepravilno ni upoštevala določenih prispevkov za socialno varnost, ki so bili pravočasno in pravilno vplačani). Tudi ZPIZ/92, ki je vseboval posebno določbo o odmeri pokojnine v primeru naknadno izplačanih plač, je v petem odstavku 185. člena določal, da gre zavarovancu pravica od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj (in torej ne že od upokojitve dalje). Nadalje je primerljivo tematiko Ustavno sodišče obravnavalo v odločbi U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, s katero je toženki naložilo, da mora zavarovancem, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, ponovno odmeriti pokojnino. Pri tem je glede učinka novih odločb Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, od vložene zahteve dalje. Prav tako je v zadevi U-I-67/16 z dne 26. 1. 2017, na katero se sklicuje tožnica, Ustavno sodišče ugotovilo neskladje ZPIZ-1 z Ustavo iz razloga, ker ni urejal možnosti ponovne odmere pravice do pokojnine in spremembe pravnomočne odmere za naprej v korist upravičenca (ne pa za nazaj).

16. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 118
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5NTYw