Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7044cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 61/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnostiObravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka.
Sodba VIII Ips 211/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2010delna pokojnina - odvetniška dejavnost - pravna prazninaZakon pravice oseb v delovnem razmerju ne ureja drugače, kot pravico samozaposlenih, ampak pravice samozaposlenih do delne pokojnine sploh ne ureja. Ne gre za neustavnost zakonske določbe kot take, ampak je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja. Govorimo o zakonski praznini, ki jo sodišče z upoštevanjem določenih pravil lahko zapolni. Pravico do delne pokojnine ima tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
VSRS Sodba I Ips 16114/2013-97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.07.2016bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravica do uporabe svojega jezika v postopku – pouk o pravici do uporabe svojega jezika v postopkuPravica uporabe svojega jezika v postopkih pred državnimi organi spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS). Že ta določba zagotavlja, da v primeru, ko stranka ne zna jezika, ki je v uradni rabi, ji mora organ omogočiti, da po tolmaču spremlja njegov potek. Vsakdo ima pravico, da uporablja svoj jezik, če ne zna uradnega jezika. Izpeljavo te ustavne določbe predstavlja 8. člen ZKP, po katerem imajo stranke, priče in drugi udeleženci v postopku pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega dokaznega gradiva (prvi odstavek 8. člena ZKP). Pravica strank, da v kazenskem postopku uporabljajo svoj jezik in s tem povezano dolžnost sodišča, da zagotovi prevajanje, ne pomeni, da se mora procesno dejanje oziroma glavna obravnava prevajati v njihov...
VSRS Sklep X Ips 227/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neprofitno stanovanje - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazaneV okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavila. Revidentka s svojimi neizkazanimi navedbami (da se družina preživlja zgolj z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki, takšno materialno stanje pa ji ne omogoča najema cenovno ugodnega stanovanja) izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala (glej tudi sklepa VSRS X Ips 350/2012 in X Ips 77/2014).
Sodba X Ips 1213/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.04.2009obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – glavna obravnavaČe se postopek obnove upravnega postopka začne po uradni dolžnosti, se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi.
Sklep X Ips 377/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2012dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - že rešeno pravno vprašanje - pravni interes imetnika avtorske in sorodnih pravic - postopek izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanjeTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident. O vprašanju pravnega interesa imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbi X Ips 161/2011 z dne 30. 11. 2011, in sicer, da imetnik avtorske in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje nima položaja stranskega udeleženca, od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka v reviziji, predstavlja že rešeno pravno vprašanje, se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje za pomembno pravno vprašanje (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007 in ostale).
VSRS Sklep X Ips 94/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina tuje države - FIP - že rešeno vprašanje - dokazovanje v upravnem postopku - splošno vprašanje - jasne zakonske določbeVrhovno sodišče je v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013 že odgovorilo na vprašanja v zvezi z uporabo drugega odstavka 10. člena ZDen, ki jih revidenti navajajo (ali je FIP akt na podlagi katerega so imele osebe pravico oziroma možnost pridobiti odškodnino, tako tudi za podržavljeno nepremično premoženje in ali se kot dokaz upošteva potrdilo Zveznega ministrstva za finance Republike Avstrije), zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi načela zaslišanja strank, kot ga določa 8. člen ZUP/86 in določbe 143. člena ZUP/86, ki vsebinsko konkretizira to načelo, je jasno, da lahko stranka v postopku denacionalizacije dokazuje dejstva in okoliščine, ki so odločilne za presojo obstoja okoliščin po prvem stavku drugega odstavka 10. člena ZDen....
VSRS Sodba II Ips 20/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - poslovni delež v gospodarski družbi - darilo - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopkuVrhovno sodišče je res v zadevah II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 zavzelo stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Vendar je nato v zadevi II Ips 163/2017, na katero je opozorilo tudi sodišče druge stopnje, od tega stališča obrazloženo odstopilo. Poudarilo je, da je procesno ravnanje tožene stranke treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Opozorilo je, da kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba...
Sklep X Ips 366/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.05.2009dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo predstojnika – neenotna sodna praksa – razmerje med obnovo in naknadnim obračunom dolga – združitev revizij v skupno obravnavoVprašanje veljavnosti pooblastila uradne osebe za odločanje v upravnem postopku ni nerešeno in zato tudi ne pomembno pravno vprašanje, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče.
Sklep in sodba X Ips 353/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.04.2012dovoljena revizija - trošarine - naknadna odmera uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v tarifno oznako - etilni alkohol - pravno upoštevna denaturacija - pojem nezakonitega uvozaPravno upoštevna je le takšna denaturacija alkohola, ki je bila opravljena s predpisanimi denaturanti.
VSRS Sklep X Ips 215/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2014carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnikaTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
Sodba I Up 155/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2013imenovanje notarja – dovoljena pritožba – opredelitev tožene stranke – ocena strokovne komisije – strokovna narava ocene - prosti preudarek – obseg preizkusaV upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je že od uveljavitve ZUS-1 v letu 2007 ustaljeno stališče (na primer I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009, I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010, X Ips 413/2010 z dne 10. 11. 2010, I Up 162/2011, I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012), da je v zadevah imenovanja notarja v upravnem sporu kot pravno sredstvo dovoljena pritožba. Ta je posebej omenjena v devetem odstavku 10. člena ZN, v katerega pa ZUS-1 z določbo prvega odstavka 73. člena ni posegel, iz prvega odstavka 107. člena ZUS-1 pa izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo v upravnem sporu tisto, ki ga določa ZUS-1, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tak poseben zakon je ZN (njegov deveti odstavek 10. člena), ki pritožbo posebej omenja, pa čeprav le v zvezi z rokom za odločitev o njej.Opredelitev tožene stranke ni napačna, če je kot tožena stranka navedeno ministrstvo, čeprav gre za odločbo, ki jo lahko izda le minister...
VSRS Sklep VIII Ips 1/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rokKot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
VSRS Sodba X Ips 357/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.04.2017sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predpis - upravna zadeva - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP - skenirana vloga v elektronski obliki - CD ali DVD - USB ključek - formalna popolnost vloge - časovna lista formalno popolnih vlog - dokumentiOdločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno. Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi. Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.
VSRS Sklep X Ips 188/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2014dovoljenost revizije - denacionalizacija - zahtevki za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenega premoženja - pomembno pravno vprašanje - narava roka za vložitev zahtevka - prekluzivni materialni rok - že rešeno vprašanjeTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Vrhovno sodišče je že v odločbah I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I Up 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007 in II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007 sprejelo jasno stališče, da je rok 60 dni za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti. Tako stališče, sprejeto v zgoraj naštetih odločbah Vrhovnega sodišča, tako predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse. Drugačno stališče, ki je bilo sprejeto samo v eni (prvi) odločbi, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne terja ponovne presoje tega vprašanja, saj je kasnejša sodna praksa glede tega vprašanja sprejela enotno stališče, ki je tudi že ustaljeno v sodni...
VSRS Sklep X Ips 211/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - obnova postopka - zavrženje revizijeVrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
Sklep II Ips 1068/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.11.2010zakonite zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obrestiKer je višina zamudnih obresti dosegla višino glavnic 15. 1. 2002, so zamudne obresti takrat glede na ustavno odločbo U-I-300/04 nehale teči.
Sodba X Ips 270/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.03.2012denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijoPotrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
Sodba X Ips 140/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.10.2010dovoljena revizija – vrednostni kriterij - prisilna izterjava davčnega dolga – zastaranje izterjave - odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 - aktivni družbenik – pravno nasledstvo izbrisane družbe - odgovornost za dolgove družbe - bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava - sklicevanje na tožbene navedbe in ugovore – tek zamudnih obresti od davčnega dolgaSkladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 je odgovornost pravih, aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb nujna. Za dolgove družb, ki so bile izbrisane po ZFPPod, tako ne odgovarjajo le t. i. nepravi oziroma pasivni družbeniki. Za presojo pravilnosti odločitve glede položaja t. i. aktivnega družbenika, je pravno odločilno dejstvo, ali je družbenik imel možnost vplivati na poslovanje družbe, ne pa, ali je to možnost vpliva na poslovanje družbe tudi dejansko izkoristil.
Sodba VIII Ips 163/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2013delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začetek dela s krajšim delovnim časom - invalid III. kategorije - skrajšan delovni čas - bolniška odsotnost - nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnostiPo prejemu odločbe tožene stranke o razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti (torej ugotovitvi trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo oz. poklic) in priznanju pravice do dela s krajšim delovnim časom je prišlo do ureditve tožničinega zavarovanja z upoštevanjem odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2010, in sicer od 3. 6. 2010 dalje in s tem tudi priznanja začasne nezmožnosti za delo tožnice le za štiri ure. Kljub še vedno trajajočemu bolniškem staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je s tem dnem dejansko spremenil tožničin status. Zato je treba tožnici (podobno kot v zadevi VIII Ips 59/2010) priznati ne le pravico do delne invalidske pokojnine (v zvezi s tem se revizijsko sodišče strinja z razlogi sodišča druge stopnje, ki jih ne ponavlja), temveč tudi izplačilo le-te.

Izberi vse|Izvozi izbrane