<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 107/2011
ECLI:SI:VSRS:2013:II.Ips.107.2011

Evidenčna številka:VS0016362
Datum odločbe:19.09.2013
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 845/2010
Senat:Anton Frantar (preds.), Aljoša Rupel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:povrnitev premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni dobiček - trditveno breme - načelo afirmativne litiskontestacije - priznanje dejstev - nesklepčnost tožbe

Jedro

Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga ni zadostna, saj tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 234/2005, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov.

Ker tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, se ne more šteti, da je toženka tožbeni zahtevek priznala oziroma da je priznala dejstva, ki jih tožnik ni navedel. Stranka je oproščena svoje dolžnosti, da se izjavi, če so tožbene navedbe nasprotne stranke nesklepčne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 758,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da mora tožnik zatrjevati in dokazati nastanek škode in njen obseg, česar pa tožniku ni uspelo. Izgubljeni dobiček je enak razliki med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožnik ni ničesar navedel glede odhodkov, čeprav bi ti nedvomno nastali (stroški proizvodnje, prodaje, javne dajatve), zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, ali bi dobiček sploh nastal. Na podlagi pomanjkljivih trditev pa tudi ni mogoče postaviti izvedenca, ki bi ugotovil obseg izgubljenega dobička. Okoliščina, da tožniku ni treba voditi poslovnih knjig, ga ne odvezuje dolžnosti navedbe ustreznih dejstev. Tožnik torej višine škode ni niti ustrezno zatrjeval, še manj pa dokazal, zato se sodišče z ostalimi predpostavkami odškodninske odgovornosti niti ni ukvarjalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti se je strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje. Navedlo je še, da iz navedb tožnika izhaja, da se je ukvarjal s pridobitno dejavnostjo že pred zatrjevanim škodnim dogodkom, zato bi moral navesti podatke o prihodkih in dobičku v preteklem poslovanju, saj glede tega nosi trditveno in dokazno breme. Gojitev vrtnic ni dejavnost, pri kateri bi lahko prihodek enačili z dobičkom, saj pri tej dejavnosti nedvomno nastajajo določeni stroški, ki bi jih moral navesti tožnik, da bi omogočil ugotavljanje izgubljenega dobička.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, drugega odstavka 214. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da toženka na podlagi drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za škodo odgovarja objektivno, saj je v promet dala nevarno stvar. Neutemeljeni so razlogi sodišča druge stopnje, da bi tožnik moral navesti podatke o preteklem poslovanju, saj je kmečki upokojenec in ni zavezan k vodenju poslovnih knjig. Toženka navedbam o količini in ceni vrtnic ter ostalim navedbam glede obsega škode ni ugovarjala. Prav tako ni navedla, da bi tožnik imel stroške, ki zmanjšujejo višino uveljavljene škode, pa bi to morala, ker je to njeno trditveno breme. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navedbe razlogov, se štejejo za priznana. Ker toženka ni navedla, da bi tožnik imel kakšne stroške, se šteje, da jih ni in da je potrebo zahtevek priznati v celoti. Ne drži, da glede na obstoječo trditveno podlago izvedenec ne bi mogel ugotoviti višine škode. Tožnik je plačeval davščine na podlagi katastrskega prihodka in ne od prihodkov od prodaje cvetja. Sodba sodišča druge stopnje je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso VS RS (II Ips 17/2003, II Ips 674/2007, II Ips 397/2002, II Ips 752/2003, III Ips 21/2001) in v nasprotju s sodbama istega sodišča Cp 853/2010 in I Cp 938/2003.

4. Toženka v odgovoru na revizijo nasprotuje njenim razlogom in se zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Prvi korak pri ugotavljanju izgubljenega dobička je ugotavljanje obsega poslovanja (poslov), ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Pri tem se lahko opremo na metode (pravila stroke), ki se uporabljajo pri finančnem načrtovanju. Pri finančnem načrtovanju na podlagi podatkov o poslovanju v preteklih obdobjih sklepamo na to, kakšno bo poslovanje v prihodnosti. Normalen potek poslovanja v prihodnosti je tako opisani potek poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju (in gibanju posameznih kategorij, ki vplivajo na izid poslovanja) v preteklosti. „Normalen tek stvari“ v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je zato poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. Možno pa je, da bi zaradi določenih posebnih okoliščin (na primer zaradi odpiranja novih trgov ali zaradi recesije) prišlo do bistvene spremembe pri obsegu poslovanja oškodovanca v obdobju, za katerega ugotavljamo izgubljeni dobiček. Če oškodovanec trdi, da bi bil zaradi teh okoliščin obseg njegovega poslovanja in poslovni izid večji, mora te okoliščine in njihov vpliv (z verjetnostjo, ki presega mejni prag 50 %) dokazati sam. (1)

7. Pravnomočno je bilo ugotovljeno, da se je tožnik že pred škodnim dogodkom ukvarjal z enako pridobitno dejavnostjo, torej, da je gojil in prodajal cvetove vrtnic, na kar je revizijsko sodišče vezano. Tožnik je glede preteklega poslovanja navedel zgolj, da je v letu 2006 pred škodnim dogodkom porezal na dan za prodajo od 200 do 300 vrtnic. Tožnik je ocenil nastalo škodo na podlagi izračuna, da je v času škodnega dogodka imel 5.000 sadik, da je število cvetov na sadiko 15, da je cena cveta na trgu 143,78 SIT (t.j. tržna cena vrtnic v času vložitve tožbe) ter da je posledično izgubljeni dobiček 10.783.800,00 SIT oz. 45.000,00 EUR. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga je tako nedvomno pomanjkljiva. Namreč tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Tožnik sicer z zgornjim izračunom ocenjuje nastalo škodo, vendar takšnega izračuna ni mogoče preizkusiti, saj ga ne utemeljuje na preteklem poslovanju. Tožnik tako ne pojasni, kakšni so bili prihodki in dobički v preteklosti in na tej podlagi ne sklepa na dobiček po škodnem dogodku. Preden pa tožnik glede izgubljenega dobička ne poda ustrezne trditvene podlage, pa tudi postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bi ocenil obseg nastale škode, ni dovoljen, saj gre v tem primeru za informativni dokaz.

8. Niso utemeljene navedbe tožnika, da podatkov o preteklem poslovanju ne more navesti, ker ni bil dolžan voditi poslovnih knjig. Tudi če bi to držalo, ga to ne odvezuje, da poda ustrezno trditveno podlago. Obstoj vodene poslovne knjige bi mu zgolj olajšal dokazovanje njegovih trditev o nastali škodi. Tako niti ni pomembno, ali je tožnik imel status samostojnega podjetnika oz. ali je bil dolžan voditi poslovne knjige.

9. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 234/2005, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007)(2) nalaga tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot odhodkov. Slednjih tožnik ni navedel. V sklepu II Ips 17/2003 je VS RS sicer res zavzelo stališče, da nosi tožeča stranka trditveno breme samo glede obsega prihodkov, tožena stranka pa glede variabilnih stroškov, vendar je takšno stališče osamljen primer v sodni praksi VS RS in je z novejšo sodno prakso VS RS že preseženo. Kot pa je navedeno že zgoraj, pa tožnik svojega zahtevka ni podkrepil s podatki o uspešnosti preteklega poslovanja, zato je odločitev sodišča druge stopnje že iz tega razloga pravilna. Zaradi navedenega materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, saj je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe o trditvenem bremenu.

10. Niso utemeljene revizijske navedbe o kršitvi drugega odstavka 214. člena ZPP (kršitev 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in drugim odstavkom 214. člena ZPP), saj če tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu, se ne more šteti, da je toženka tožbeni zahtevek priznala oz. da je priznala dejstva, ki jih tožnik ni navedel. Stranka je oproščena svoje dolžnosti, da se izjavi, če so tožbene navedbe nasprotne stranke nesklepčne.(3) Šele ko bi tožnik podal zadostno trditveno podlago, bi nastopila dolžnost toženke, da tem navedbam utemeljeno ugovarja.(4)

11. V čem konkretno naj bi bila storjena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik uveljavlja, razen pavšalnih navedb tožnik ne pojasni.

12. Na revizijske navedbe, ki zadevajo objektivno oz. krivdno odškodninsko odgovornost, revizijskemu sodišču ni potrebno odgovoriti, saj tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede škode, zato se revizijskemu sodišču ni treba ukvarjati z drugimi predpostavkami odškodninske odgovornosti.

13. V preostalem revizija izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in nedovoljeno navaja nekatera nova dejstva. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik z revizijo ni uspel, zato je dolžan toženki povrniti zahtevane stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 758,45 EUR (1350 točk za sestavo odgovora na revizijo, ki vključuje tudi stroške konference s stranko, sprejema in preučitve revizije ter sprejema sodbe in obvestila stranki, materialni stroški v višini 2 %, povečano za 20 % DDV). Tožnik je dolžan plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

---.---

Op. št. (1): Plavšak N. v Plavšak, Juhart, Jadek Pensa in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 949-951.

Op. št. (2): Zadeve, ki jih je obravnavalo VS RS (II Ips 674/2007, II Ips 397/2002, II Ips 752/2003 (te zadeve ni v bazi sodne prakse), III Ips 21/2001 in VSK (Cp 853/2010)), na katere se sklicuje tožnik, niso primerljive z obravnavano zadevo.

Op. št. (3): Betetto N. v Ude, Betetto, Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjev spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2010, str. 168-169.

Op. št. (4): Tožnik zatrjuje neutemeljeno neujemanje sodbe sodišča druge stopnje s sklepom VSK I Cp 938/2003, ki pa ga tožnik ne priloži, niti ga ni v bazi sodne prakse.


Zveza:

OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/1, 313/2, 339, 339/1, 370, 370/1-2.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU4Njk5