Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6854cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 107/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2013povrnitev premoženjske škode – višina odškodnine – izgubljeni dobiček – trditveno breme – načelo afirmativne litiskontestacije – priznanje dejstev – nesklepčnost tožbeNormalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih povečanem (oz. zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih. V sodni praksi VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II Ips 300/2006 in II Ips 532/2007) je že razčiščeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnikova trditvena podlaga ni zadostna, saj tožnik ni navedel ničesar o tem, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v preteklosti. Novejša sodna praksa VS RS (primerjaj II Ips 102/2011, II
Sklep X Ips 102/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.05.2014carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnikaVprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja. Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo oziroma Španijo, namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS.
Sodba I Ips 14452/2010-43Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2013kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - tatvina – zakonski znaki kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja – čas izvršitve - izkop peska – aprehenzijska teorija - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – absolutno zastaranjeVrhovno sodišče je že v zadevi I Ips 99/2005 z dne 22. 9. 2005 sprejelo stališče, da se zastaranje kazenskega pregona šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. Z vključitvijo zastaranega dejanja v nadaljevano kaznivo dejanje bi se namreč znova vzpostavila pravica države za kazenski pregon za to kaznivo dejanje, kar bi pomenilo obid določb o absolutnem zastaranju. Pri kaznivem dejanju tatvine je v teoriji in sodni praksi uveljavljena t. i. teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta, kjer se je nahajala.
VSRS Sodba II Ips 327/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - licenčna pogodba - dopuščena revizijaV nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. Zato je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.
Sodba II Ips 106/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.03.2010posojilo za nakup vozila – izročitev premičnine v posest pridobitelja – izročitev ključev vozilaIzročitev ključev ima ob prenosu lastninske pravice simboličen pomen dejanske izročitve avtomobila v pridobiteljevo posest (t. i. traditio vera).
Sodba IV Ips 98/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.05.2010postopek o prekršku - hitri postopek - redni sodni postopek - smrt storilca - sodba, s katero se postopek ustaviSmrt storilca je procesna ovira, zaradi katere postopka o prekršku ni mogoče voditi.
VSRS Sklep X Ips 115/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.03.2015dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP - dokazovanje kaznivega dejanja s pravnomočno sodbo - začetek ali izvedba kazenskega postopka nista več mogoča - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazaneVrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo. V odločbi X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010 je sprejelo stališče, da ZUP od uveljavitve sprememb, ki so bile uveljavljene z ZUP-C, to je s 1. 1. 2005, ne dopušča več obnove upravnega postopka v primerih, ko kazenskega postopka ni mogoče izvesti, ali če so podane okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti. Zato revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni niti verjetno izkazal, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
VSRS Sklep X Ips 233/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.03.2016dovoljena revizija - vrednost spora - preprodaja rabljenih vozil - davek na dodano vrednost - davek od dohodka iz dejavnosti - sporno dejansko stanje - neopravljena glavna obravnava - pogoji za zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocenaPo mnenju revizijskega sodišča iz razlogov za zavrnitev izvedbe dokazov izhaja, da je sodišče prve stopnje vnaprej predvidevalo, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1639/2010 z dne 9. 1. 2014). Ker svoje vnaprejšnje dokazne ocene sodišče prve stopnje tako ni utemeljilo, prav tako pa ni navedlo kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, je kršilo revidentovo pravico do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.
VSRS Sodba I Ips 37381/2013-146Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.05.2016pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog v pritožbi- nova dejstva in dokazi v pritožbi – pregled spisa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaMed pravna jamstva, določena v 29. členu Ustave Republike Slovenije, sodi tudi pravica, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Te ustavne pravice pa obsojenec v obravnavanem primeru ni izkoristil. Postavitve izvedenca grafologa ni predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tega ni storil v pritožbi. V pritožbi je navedel le, da so vse okoliščine ostale neraziskane in najmanj, kar bi sodišče samo moralo storiti, bi bila pritegnitev izvedenca grafologa, s katerim bi se ugotovila identiteta podpisnika, ter dodal, da je zaradi navedenega dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 97133/2010 z dne 4. 2. 2016 presodilo, da je položaj pred sodiščem druge stopnje drugačen kot pred sodiščem prve stopnje, saj dokazi in dokazni predlogi niso samostojni pritožbeni razlogi, temveč so le del pritožbenih navedb v zvezi...
VSRS Sodba I Ips 3704/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.03.2018poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakovUvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo. V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto.
Sklep VIII DoR 33/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.06.2014predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločbaRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
VSRS Sklep X Ips 71/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.03.2016dovoljenost revizije - javni natečaj - neuspeli javni natečaj - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanjeO vprašanju položaja kandidata pri neuspelem javnem natečaju (62. člen ZJU) v primerjavi s položajem neizbranega kandidata (65. člen ZJU) je Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 268/2006 z dne 20. 5. 2009 in X Ips 812/2007 z dne 17. 2. 2010 sprejelo stališče, da pri neuspelem javnem natečaju, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato njegovega položaja ni mogoče primerjati s pravnim položajem neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU.O vprašanju, kot ga izpostavlja revident, je torej Vrhovno sodišče že odločalo in sprejelo stališče, od katerega odločitev, izpodbijana v tem upravnem sporu, ne odstopa.
VSRS Sklep X Ips 148/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.05.2016dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - zakonitost uporabe sistema kvot po podzakonskem predpisu - že rešeno pravno vprašanjeRevidentovo stališče, razvidno iz vsebine revizije, je, da Uredba o določiti kvote za zaposlovanje invalidov (konkretno njen 3. člen, ki določa, da se višina kvote določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti) krši „načelo zakonitosti“ oziroma „legalitetno načelo“, ker nima vsebinske podlage v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (konkretno v tretjem odstavku 62. člena tega zakona, ki določa, da je kvota glede na registrirano področje glavne dejavnosti SKD delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev). Vrhovno sodišče se je z bistveno enakim vprašanjem že ukvarjalo, in sicer v sklepih X Ips 468/2014, X Ips 69/2015, X Ips 70/2015, X Ips 136/2015, X Ips 161/2015,...
Sklep Dsp 86/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.11.2009dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti – nepremoženjska škoda – dokazno breme - odmera odškodninePritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana. S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
Sklep X Ips 98/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.09.2010poprava sodbe – dopolnilna sodba – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek v upravnem sporu - tožbeni predlog v upravnem sporuZakonitost izpodbijanega upravnega akta se presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije in pri odločanju o adhezijskem zahtevku.
VSRS sklep II Ips 213/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2014dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - kategorizacija nepremičnine za javno dobro - razlastitev - dejanska razlastitevPovračilnega zahtevka na temelju 198. člena OZ v primerih t. i. dejanskih razlastitev ni mogoče pojmovno zaključiti.
Sodba VIII Ips 224/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.01.2010invalidska pokojnina - prenehanje zavarovanja - začetek izplačevanjaNa podlagi prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 je realizacija pravice do pokojnine kot denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z invalidsko pokojnino, posebej urejena in poleg ostalih pogojev za pridobitev te pravice izrecno vezana tudi na prenehanje zavarovanja.
Sklep VIII Ips 444/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010dovoljenost revizije - zastopanje v postopku revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizijePooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
VSRS Sodba II Ips 61/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnostiObravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka.
VSRS Sklep X Ips 227/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neprofitno stanovanje - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazaneV okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavila. Revidentka s svojimi neizkazanimi navedbami (da se družina preživlja zgolj z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki, takšno materialno stanje pa ji ne omogoča najema cenovno ugodnega stanovanja) izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala (glej tudi sklepa VSRS X Ips 350/2012 in X Ips 77/2014).

Izberi vse|Izvozi izbrane