| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS Sodba X Ips 390/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 10.09.2015 | dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov | Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih. Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih... |
| Sklep X Ips 102/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.05.2014 | carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika | Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v praksi Vrhovnega sodišča že rešena pravna vprašanja. Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo oziroma Španijo, namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS. |
| Sodba I Ips 14452/2010-43 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 25.04.2013 | kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - tatvina – zakonski znaki kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja – čas izvršitve - izkop peska – aprehenzijska teorija - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – absolutno zastaranje | Vrhovno sodišče je že v zadevi I Ips 99/2005 z dne 22. 9. 2005 sprejelo stališče, da se zastaranje kazenskega pregona šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja. Z vključitvijo zastaranega dejanja v nadaljevano kaznivo dejanje bi se namreč znova vzpostavila pravica države za kazenski pregon za to kaznivo dejanje, kar bi pomenilo obid določb o absolutnem zastaranju.
Pri kaznivem dejanju tatvine je v teoriji in sodni praksi uveljavljena t. i. teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta, kjer se je nahajala. |
| Sodba IV Ips 98/2010 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 25.05.2010 | postopek o prekršku - hitri postopek - redni sodni postopek - smrt storilca - sodba, s katero se postopek ustavi | Smrt storilca je procesna ovira, zaradi katere postopka o prekršku ni mogoče voditi. |
| VSRS Sodba II Ips 327/2017 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 06.09.2018 | kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - licenčna pogodba - dopuščena revizija | V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. Zato je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. |
| Sodba II Ips 106/2009 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 11.03.2010 | posojilo za nakup vozila – izročitev premičnine v posest pridobitelja – izročitev ključev vozila | Izročitev ključev ima ob prenosu lastninske pravice simboličen pomen dejanske izročitve avtomobila v pridobiteljevo posest (t. i. traditio vera). |
| VSRS Sklep X Ips 115/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 10.03.2015 | dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP - dokazovanje kaznivega dejanja s pravnomočno sodbo - začetek ali izvedba kazenskega postopka nista več mogoča - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane | Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo. V odločbi X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010 je sprejelo stališče, da ZUP od uveljavitve sprememb, ki so bile uveljavljene z ZUP-C, to je s 1. 1. 2005, ne dopušča več obnove upravnega postopka v primerih, ko kazenskega postopka ni mogoče izvesti, ali če so podane okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti. Zato revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni niti verjetno izkazal, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. |
| VSRS Sklep X Ips 233/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 03.03.2016 | dovoljena revizija - vrednost spora - preprodaja rabljenih vozil - davek na dodano vrednost - davek od dohodka iz dejavnosti - sporno dejansko stanje - neopravljena glavna obravnava - pogoji za zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena | Po mnenju revizijskega sodišča iz razlogov za zavrnitev izvedbe dokazov izhaja, da je sodišče prve stopnje vnaprej predvidevalo, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1639/2010 z dne 9. 1. 2014). Ker svoje vnaprejšnje dokazne ocene sodišče prve stopnje tako ni utemeljilo, prav tako pa ni navedlo kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, je kršilo revidentovo pravico do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS. |
| VSRS Sodba I Ips 37381/2013-146 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 12.05.2016 | pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog v pritožbi- nova dejstva in dokazi v pritožbi – pregled spisa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja | Med pravna jamstva, določena v 29. členu Ustave Republike Slovenije, sodi tudi pravica, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Te ustavne pravice pa obsojenec v obravnavanem primeru ni izkoristil. Postavitve izvedenca grafologa ni predlagal v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa tega ni storil v pritožbi. V pritožbi je navedel le, da so vse okoliščine ostale neraziskane in najmanj, kar bi sodišče samo moralo storiti, bi bila pritegnitev izvedenca grafologa, s katerim bi se ugotovila identiteta podpisnika, ter dodal, da je zaradi navedenega dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 97133/2010 z dne 4. 2. 2016 presodilo, da je položaj pred sodiščem druge stopnje drugačen kot pred sodiščem prve stopnje, saj dokazi in dokazni predlogi niso samostojni pritožbeni razlogi, temveč so le del pritožbenih navedb v zvezi z uveljavljanjem razloga zmotne oziroma nepopolne... |
| VSRS Sodba I Ips 3704/2014 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 15.03.2018 | poslovna goljufija - kršitev kazenskega zakona - preslepitev - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov | Uvodoma je treba poudariti, da obravnavani opis dejanja ni povsem primerljiv z opisom dejanja v zadevi I Ips 93283/2010. V omenjeni zadevi je bilo namreč opisano golo dejstvo, da se je obsojenec s predstavnikom oškodovane družbe dogovoril za poslovno sodelovanje in med izvajanjem pogodb obljubljal redno plačilo.
V obravnavani zadevi lažna obljuba, navedena v izreku sodbe, ne vsebuje dodatnega opisa zmote oškodovanca oziroma koristi, ki si jo je v posledici neresnične obljube pridobila obsojenka. Na podlagi opisa dejanja je mogoče sklepati le, da se je obsojenkina lažna obljuba nanašala na dotlej nastali dolg v višini 30.696,93 EUR. Pri tem pa ni razvidno, da bi si obsojenka zaradi svojih neresničnih obljub pridobila korist, ki bi se kazala v pridobljenih storitvah, dajatvah ali nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Obsojenka namreč zgolj z lažnimi obljubami glede že nastalega dolga, oškodovanca ni mogla spraviti v zmoto. |
| Sklep VIII DoR 33/2014 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 10.06.2014 | predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločba | Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost. |
| VSRS Sklep X Ips 71/2016 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 09.03.2016 | dovoljenost revizije - javni natečaj - neuspeli javni natečaj - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje | O vprašanju položaja kandidata pri neuspelem javnem natečaju (62. člen ZJU) v primerjavi s položajem neizbranega kandidata (65. člen ZJU) je Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 268/2006 z dne 20. 5. 2009 in X Ips 812/2007 z dne 17. 2. 2010 sprejelo stališče, da pri neuspelem javnem natečaju, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato njegovega položaja ni mogoče primerjati s pravnim položajem neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU.O vprašanju, kot ga izpostavlja revident, je torej Vrhovno sodišče že odločalo in sprejelo stališče, od katerega odločitev, izpodbijana v tem upravnem sporu, ne odstopa. |
| VSRS Sklep X Ips 148/2016 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 25.05.2016 | dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za zavezanca - zakonitost uporabe sistema kvot po podzakonskem predpisu - že rešeno pravno vprašanje | Revidentovo stališče, razvidno iz vsebine revizije, je, da Uredba o določiti kvote za zaposlovanje invalidov (konkretno njen 3. člen, ki določa, da se višina kvote določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti) krši „načelo zakonitosti“ oziroma „legalitetno načelo“, ker nima vsebinske podlage v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (konkretno v tretjem odstavku 62. člena tega zakona, ki določa, da je kvota glede na registrirano področje glavne dejavnosti SKD delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev). Vrhovno sodišče se je z bistveno enakim vprašanjem že ukvarjalo, in sicer v sklepih X Ips 468/2014, X Ips 69/2015, X Ips 70/2015, X Ips 136/2015, X Ips 161/2015, in presodilo, da navedena uredba ima vsebinsko podlago v zakonu. Gre torej za že rešeno pravno vprašanje, izpodbijana odločitev... |
| Sodba VIII Ips 224/2008 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 12.01.2010 | invalidska pokojnina - prenehanje zavarovanja - začetek izplačevanja | Na podlagi prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 je realizacija pravice do pokojnine kot denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z invalidsko pokojnino, posebej urejena in poleg ostalih pogojev za pridobitev te pravice izrecno vezana tudi na prenehanje zavarovanja. |
| Sklep VIII Ips 444/2008 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 28.09.2010 | dovoljenost revizije - zastopanje v postopku revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije | Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev. |
| Sklep Dsp 86/2009 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 30.11.2009 | dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti – nepremoženjska škoda – dokazno breme - odmera odškodnine | Pritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana. S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001. |
| VSRS sklep II Ips 213/2013 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 18.09.2014 | dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - kategorizacija nepremičnine za javno dobro - razlastitev - dejanska razlastitev | Povračilnega zahtevka na temelju 198. člena OZ v primerih t. i. dejanskih razlastitev ni mogoče pojmovno zaključiti. |
| Sodba VIII Ips 211/2008 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 19.04.2010 | delna pokojnina - odvetniška dejavnost - pravna praznina | Zakon pravice oseb v delovnem razmerju ne ureja drugače, kot pravico samozaposlenih, ampak pravice samozaposlenih do delne pokojnine sploh ne ureja. Ne gre za neustavnost zakonske določbe kot take, ampak je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja. Govorimo o zakonski praznini, ki jo sodišče z upoštevanjem določenih pravil lahko zapolni.
Pravico do delne pokojnine ima tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa. |
| Sklep X Ips 98/2009 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 02.09.2010 | poprava sodbe – dopolnilna sodba – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek v upravnem sporu - tožbeni predlog v upravnem sporu | Zakonitost izpodbijanega upravnega akta se presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije in pri odločanju o adhezijskem zahtevku. |
| VSRS Sodba II Ips 61/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 18.04.2018 | povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnosti | Obravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka. |
