Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6991cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 250/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.2012dovoljenost dopuščene revizije - nepopolna vloga – priloge – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizijeTožnik je reviziji z dne 18. 3. 2011 priložil le sklep II DoR 555/2010 z dne 24. 2. 2011, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije. Ker je revizija zato nepopolna, jo je revizijsko sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso zavrglo.
Sodba X Ips 315/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2010ukrep urbanističnega inšpektorja – pogoji za odlog upravne izvršbeUstavno sodišče je s svojo odločbo, št. U-I-150/2004 z dne 1. 12. 2005, odločilo, da se prvi odstavek 200. člena ZGO-1 razveljavi, vendar se ta odločba nanaša le na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni. Tudi razveljavitev ZUN s strani Ustavnega sodišča na predmetni postopek ne vpliva, saj je inšpekcijska odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, v tej zadevi postala pravnomočna, še preden je začela učinkovati odločba Ustavnega sodišča. Za odlog izvršbe na predlog tožnika tako niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v tretjem odstavku 293. člena ZUP.
VSRS Sklep I Ips 22463/2010-243Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.04.2015zahteva za varstvo zakonitosti – odlog izvršitve pravnomočne sodne odločbeVrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti odločilo, da se obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. V skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 423. člena ZKP pa je odredilo, da se obsojencu izvršitev kazni osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 22463/2010 z dne 18. 9. 2014, odloži.
VSRS Sodba I Ips 54525/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.01.2018bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - obvestila - anonimni vir - obrazložitev sodbe - direktni naklep - nezmožnost izpodbijanja sodbe zaradi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanjaPolicisti so informacije v uradnih zaznamkih z dne 15. 6. 2009 in 28. 4. 2010, katerih izvor ni pojasnjen, preverili s podatki uradnih evidenc (ki so natančno povzeti v izpodbijani odredbi) in z uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih od znane osebe, zato zagovornikovim navedbam, da tožilka ob izdaji odredbe pri presoji dokaznega standarda ni preverila objektivne (in subjektivne) zanesljivosti obvestil, pridobljenih od neznanih virov, ni mogoče pritrditi.
VSRS Sodba II Ips 177/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - odgovornost občine - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - padec na poledeneli površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - neravna tla običajne pohodne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjakaZahteva, da bi morala tretja toženka poskrbeti, da se mesto tožnikovega padca v zimskih razmerah še dodatno posipava s peskom in soljo, nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 353/2009. V konkretnem primeru ne gre za škodni dogodek, za katerega odgovarja tretja toženka po pravilih o krivdni odgovornosti. Niti iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč niti iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja zaključek, da je tretja toženka opustila skrb za primerno in pravočasno čiščenje funkcionalnih površin, namenjenih za dostop do vrtca. To pomeni, da vzrok za tožnikov padec ne izvira iz njene sfere. Glede na dejstvo, da je tožnik hodil v zgodnjih jutranjih urah in v zimskih razmerah, bi poledenela tla moral pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
VSRS Sodba in sklep X Ips 396/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2015združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopkaDokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu. Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.
VSRS sodba in sklep II Ips 348/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodiščaNi mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
Sodba II Ips 251/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.11.2012lastninjenje – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – pravica uporabe – javna korist - lovska družina – pridobitev lastninske pravice – odplačna pridobitev lastninske pravice – odločba Ustavnega sodiščaZakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo. Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
Sodba II Ips 315/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.2010povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatveSodišče druge stopnje je na podlagi navedenih trditev tožnika ocenilo tudi, da je tožniku tako premoženjska kot nepremoženjska začela nastajati z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in se je ustalila v nekaj letih, najkasneje do leta 1999, ko je bila izdana tudi Ustavna odločba št. U-I-284/1994. Navedeno odločbo je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi izpostavilo le zato, ker je poudarilo, da so oškodovanci, ne glede na okoliščine posamičnega primera, najkasneje takrat izvedeli za obstoj okoliščin, pod katerimi je v odškodninskem pravu lahko podana odgovornost za povračilo škode. Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da po oceni sodišča za odločitev o zastaranju tožnikovih odškodninskih zahtevkov izdaja navedene ustavne odločbe ni ključnega pomena, zato tudi ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje z upoštevanjem pritožbene novote poseglo v tožnikovo pravico do izjave in tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka...
Sklep II DoR 41/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.06.2013predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka – parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo – predmet vknjižbe – načelo specialnosti – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče je v sklepu II Ips 180/2012 zavzelo stališče, da so razlogi o neustreznosti tožbenega zahtevka v konkretni zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravno poslovne pridobitve, za vpis dvorišča oziroma funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje sodbo v tej pravdi. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka. Ob upoštevanju tega stališča in upoštevajoč zaključke sodišča druge stopnje dopustitev revizije glede predlaganega vprašanja ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.
VSRS Sodba VIII Ips 244/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.04.2018odmera pokojnine - pravnomočna odločba - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - ponovna odmera - učinek za naprejNa podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera pokojnine omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od pravnomočnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je za vse te primere določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje od vložene zahteve, torej za naprej.
Sklep VIII Ips 83/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.2014razlika v plači - plačilo razlike v plači - sodnik - znižanje plače - prekinitev postopka - presoja ustavnostiNa podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je bila tožnici s pravnomočno odločbo predsednika sodišča določena plača znižana v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Po oceni Vrhovnega sodišča je navedena določba ZIU v neskladju z 2., 3. in 125. členom Ustave Republike Slovenije in ne upošteva dosedanjih odločitev Ustavnega sodišča, nanašajočih se na vprašanje urejanja plač sodnikov.
Sklep II Ips 924/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.04.2012nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – varstvo pričakovane pravice - vpis v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbiUgovor tretje osebe, da izvršba ni dopustna, se uveljavlja v tožbi proti upniku izvršilnega postopka. Tožeča stranka bi morala dokazati, da ni dopustna izvršba na spornih nepremičninah, ker ima na njih lastninsko pravico. Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi pravnega posla je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini potreben vpis v zemljiško knjigo. Toda URS varuje poleg obstoječe zasebne lastnine tudi t. i. pričakovane pravice, zato je treba pretehtati pravice tretje osebe, ki je opustila vpis, in zastavnega upnika, ki pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Sodba III Ips 157/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010pogodba o delu - razdrtje pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - obveznost naročnika - plačilo prevzemniku posla - trditveno in dokazno bremeVprašanje dokaznega bremena glede odtegljajev po 629. členu ZOR je Vrhovno sodišče osredotočeno obravnavalo v zadevi III Ips 151/2006 z dne 24. 4. 2007. V tistem primeru je odločilo, da je bilo na tožeči stranki (prevzemniku) trditveno in dokazno breme glede odtegljajev. To pa zato, ker je tožena stranka – četudi zelo splošno – ugovarjala zahtevku ravno na tej podlagi. Potem, ko je tožena stranka podala (takšen) ugovor, je bila šele tožeča stranka dolžna postaviti konkretne trditve, s katerimi bi utemeljevala, da podlag za takšne odtegljaje ni bilo. V spornem primeru pa tožena stranka ni postavila ugovorov, ki bi trditveno in dokazno breme premaknili na tožečo stranko. Ugovori, da ne dolguje nič, ker je bila pogodba razdrta po krivdi tožeče stranke, ob tem, ko je tožeča stranka izrecno uveljavljala tudi podlago po 629. členu ZOR, pred tožečo stranko niso postavili zahteve, da posebej utemeljuje in...
VSRS sodba in sklep VIII Ips 84/2013Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2015izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoniZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L.Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.V našem pravnem sistemu zakon ne more določiti zgolj lastnega ekskluzivnega upravičenja za urejanje določenih pravic in obveznosti in s tem izključiti možnost urejanja istih...
VSRS Sklep I Up 210/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.2015prepozno plačilo sodne takse za tožbo - nepodaljšljiv zakonski rok - ustavitev postopka - odsotnost stranke zaradi službene poti - notranje razmerje med pooblaščencem in stranko - upravičen vzrokRok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi (enako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
VSRS sodba II Ips 202/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2014dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo - predkupna pravica - sporazumna razveza pogodbe - navidezni sporazumSodna praksa priznava, t. i. dejanskim etažnim lastnikom sodno varstvo, saj razmerja, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in stanje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskim.Tožnica je postala lastnica pritličnega stanovanja na podlagi sklenjene kupne pogodbe iz 118. člena SZ brez vpisa v zemljiško knjigo. Kot dejanski etažni lastnici ji gre predkupna pravica po 124. členu SPZ. Pred pravdo sklenjeni sporazum o razveljavitvi kupne pogodbe za stanovanje v prvem nadstropju je le navidezen in zato ne učinkuje.
Sklep VIII Ips 284/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2011nadomestilo za invalidnost - samostojni podjetnik - samozaposleni - neustavnost zakona - zakonska praznina - dejansko opravljanje drugega delaČeprav je Ustavno sodišče v razlogih odločbe U-I-40/09 z dne 4. 3. 2010 navedlo, da glede na različno naravo kmetijske dejavnosti oziroma opravljanja dejavnosti samozaposlenega in dela pri delodajalcu pravice teh zavarovancev in delavcev niso nujno enake, pri čemer je omenilo zlasti pravico do premestitve, je ob izostanku ustrezne zakonske ureditve za samozaposlene, ki še vedno opravljajo delo in so zavarovani, v skladu s 3. členom ZS treba primerjati položaj delavca, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti, in ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, in ima prav zato tudi pravico do premestitve in drugih pravic, s položajem samozaposlenega, ki v okviru svojega poklica po ugotovitvi omejene zmožnosti začne opravljati drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica, ne pa del, za katera v skladu z invalidsko odločbo ni več sposoben. Pravica do premestitve, ki jo že po...
VSRS Sklep X Ips 3/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - vrednost spora v uvodu revizije - zavrženje revizijeVprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.Če v uvodu revizije navedena sporna vrednost (t. i. punctum) v reviziji ni pojasnjena, niti ni razvidna iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, in iz katerega sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
VSRS Sodba X Ips 201/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.05.2016dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo sorazmernega dela plačanega davka na motorna vozila - izvoz motornega vozila - dokazila, da je vozilo zapustilo ozemlje RS - rok za vložitev zahteve za vračilo davka na motorna vozila - materialni rok - procesni rok - prekluzivni materialni rok - zastaralni materialni rok - prepozna zahteva za vračilo davka - zavrženje zahteveRok iz osmega odstavka 11. člena ZDMV je prekluzivni materialni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice do vračila plačanega davka na motorna vozila.Ker je revidentka zahtevo za vračilo davka na motorna vozila vložila šele junija 2011, okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahtevala vračilo davka, pa so nastopile že v novembru 2010, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zamudila trimesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve, s čimer je izgubila pravico do vračila sorazmernega dela plačanega davka na motorna vozila.

Izberi vse|Izvozi izbrane