Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6993cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTI=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 2/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.06.2010avtorsko pravo – avtorskopravno varstvo – kršitev materialne avtorske pravice – grafični design – avtorsko delo ustvarjeno v delovnem razmerju – trajanje avtorske pravice – zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dopolnilna sodbaDelodajalcu je zagotovljena izključna pravica, da v okviru svoje redne dejavnosti pet let izkorišča avtorska dela, ki jih pri izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvari njegov delavec brez da bi za to potreboval njegovo dovoljenje (t. i. omejena zakonita cesija za določen čas). Po preteku petih let vse pravice spet pripadajo avtorju, in sicer avtomatično. Ni potrebno, da jih delodajalec formalno vrne delavcu, saj avtorjeva pravica avtomatično dobi prvotni polni položaj. Presoja, ali je neko delo nastalo v delovnem razmerju, je kompleksna in zahteva preučitev vseh pravnih in dejanskih okoliščin (npr. ali je delo nastalo v delovnem času, sistematizacija delovnih mest, uporaba sredstev delodajalca, izkušnje z delovnega mesta, opis del in nalog v pogodbi o zaposlitvi itd.) pri stvaritvi konkretnega dela.
Sklep X Ips 49/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.12.2012dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – telekomunikacije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obveznost enakega obravnavanja – funkcionalnost IP/MPLS omrežja – drugačno pravno in dejansko stanje – zelo hude posledice – sklicevanje na druge postopkeTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v sodbah sodišča prve stopnje U 2638/2008 in U 2121/2008 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 348/2010. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje, ali je revidentu bila naložena obveznost zagotavljanja storitve dostopa z bitnim tokom na nivoju IP/MPLS omrežja, ampak ali je revident pri dostopu z bitnim tokom drugim operaterjem omogočil takšno funkcionalnost operaterskega (veleprodajnega) dostopa do svojega omrežja, ki je potreben za dostop z bitnim tokom, da pri tem ni kršil obveznosti enakega obravnavanja. Torej takšno, kot jo zagotavlja sam sebi. Revident s svojimi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj zgolj sklicevanje na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi odškodninske tožbe (vložene v letu 2007, torej pred...
VSRS Sodba I Ips 12608/2014-237Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.02.2017kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcevŽe razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer – kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve.
VSRS Sklep X Ips 76/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.12.2017dovoljena revizija - status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - poškodba - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske strokeIz 96. in 121. člena ZVojI izhaja, da veljata roka zgolj za okvaro zdravja kot posledico bolezni, kar pomeni, da je bil namen zakonodajalca časovno omejiti le uveljavljanje zahteve za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni. Uveljavljanje navedene okvare zdravja je izrecno časovno omejeno iz razloga težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že t. i. starostna obolenja.
Sodba X Ips 731/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.10.2010denacionalizacija - pravna praznina - odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja - vrednost ob podržavljenju ni predmet tega upravnega spora - obresti za odškodnino - bistvena kršitev določb postopka, ki jo odpravi Vrhovno sodišče samoVrhovo sodišče meni, da sta v obravnavni zadevi tako tožena stranka kot prvostopno sodišče v izpodbijanih aktih po nepotrebnem in v nasprotju z vsebino izreka izpodbijane odločbe tožene stranke presojala pravilnost in zakonitost vrednosti podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, saj je o tem odločeno z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločeno, da se odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja v višini 187.063,05 DEM (to je razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja ob podržavljenju v višini 57. 543,80 DEM in vrednostjo ob vračanju v višini 244.606,85 DEM, ki sta ugotovljeni z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006) plačuje v dveh obrokih na leto v obdobju 10 let, da se...
VSRS Sodba X Ips 4/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - upravičena površina - letalska steza – zahtevek za izplačilo - kontrola zahtevkov za izplačilo - sankcije zaradi prijave neupravičenih površin - skladnost prijavljenih podatkov s podatki v registru kmetijskih gospodarstev - GERKZ navedbami, da je vlogo oprla na podatke uradne evidence ter da ni mogla vedeti in ni bila seznanjena z dejstvom, da se na zatravljenih površinah, namenjenih vzletnim stezam, ne morejo vrisati GERK-i, je revidentka trdila, da je do prijave neupravičenih površin prišlo iz razlogov izven njene sfere.S tem je bila vzpostavljena podlaga za presojo pravilne uporabe 58. člena tudi v povezavi s 73. členom Uredbe št. 1122/2009.
Sodba X Ips 299/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.12.2010dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje razlage nedoločenega pravnega pojma dejansko življenje po ZUSDDD - dovoljenje za stalno prebivanje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - uporaba protiustavnega zakona - novela ZUSDDD-B – odstop od načela zakonitosti – smiselna uporaba 94. člena ZUS-1Upoštevaje namen odločbe Ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003, to je poprava krivic ter vrnitev človeškega dostojanstva izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, je Vrhovno sodišče zaradi učinkovitejšega varstva pravic in pravnih interesov revidenta, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1, ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek. Takšno odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo kljub temu, da je po noveli ZUSDDD-B prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, saj je po presoji Vrhovnega sodišča v področje citirane novele zakona (ki na ustavnoskladen način ureja njihov poseben pravni položaj) treba zajeti (vključiti) čim večje število oseb, ki so se zaradi izgube stalnega prebivališča in dalj časa neurejenega pravnega položaja (od izbrisa iz registra iz stalnega prebivalstva dne 26....
Sodba in sklep VIII Ips 348/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - zahtevana strokovna izobrazba - ponudba nove pogodbe - neustrezna zaposlitev - obseg sodnega varstvaKer sta tako akt o sistemizaciji, ki je veljal pri predhodniku tožene stranke, kot tudi sprememba akta o sistemizaciji tožene stranke za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec I zahtevala enako, t. j. V. stopnjo izobrazbe, se za opravljanje dela vzdrževalec I pogoj zahtevane izobrazbe s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji ni spremenil, zato zgolj iz tega razloga tudi ni moglo priti do nastopa primera iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče bi lahko odločilo o utemeljenosti poslovnega razloga šele potem, ko bi glede vseh pogojev za opravljanje dela vzdrževalec I po odpovedani pogodbi, in ne le glede pogoja zahtevane stopnje izobrazbe, ugotovilo, ali so bili ti s sprejemom akta o sistemizaciji spremenjeni in ali ta sprememba ustreza dejanskemu stanu iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je potrebno izhajati iz tega, da je sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da...
Sodba in sklep VIII Ips 264/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogojiDelodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
VSRS Sklep I Ips 6021/2010-560Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.05.2015popravni sklep - očitna pisna pomotaV izreku pisno izdelane sodbe Vrhovnega sodišča je prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu višine kazni zapora, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani določilo obsojencu.
VSRS Sodba X Ips 4/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.04.2016dovoljena revizija - vrednost spora - davek na dodano vrednost - rok za uveljavljanje odbitka DDVPrekluzivni rok za uveljavljanje pravice do odbitka DDV ni v nasprotju s pravom Evropske unije. Razlogi, s katerimi revident pojasnjuje, zakaj je odbitek vstopnega DDV za leti 2009 in 2010 uveljavljal šele decembra 2012, torej več kot tri leta oziroma več kot dve leti po pridobitvi pravice do odbitka DDV, pa ne utemeljujejo neprimernosti dolžine predpisanega roka.
Sklep III Ips 42/2012Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.12.2013zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - domnevana nevarnostPrehodna določba 9. člena ZIZ je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I. Kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ima dolžnik (ki je zanikal obligacijsko razmerje z upnico) še vedno pravico do obravnavanja svojega ugovora v pravdnem postopku (62. člen ZIZ). Novela ZIZ-1 mu namreč te (pridobljene) pravice ni odvzela, temveč je le omogočila upnici v učinkovitem izvršilnem postopku zavarovati svojo terjatev.
VSRS Sodba II Ips 207/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaNekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku,...
Sklep II Ips 228/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014trditveno in dokazno breme - prekluzija - udeležba na glavni obravnavi - vabilo stranki na narok za glavno obravnavo - opravičljiv razlog za neudeležbo stranke na naroku za glavno obravnavo - nove trditve in novi dokazi - pravica do izjave v postopkuKljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.
VSRS Sodba in sklep II Ips 223/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.01.2018povrnitev nepremoženjske škode - mladoletni oškodovanec - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti - višina odškodninePri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti niso bile v zadostni meri upoštevane posledice na funkcionalnem področju, saj so pri tožniku prizadete kognitivne funkcije (motnje spomina, branja, pozornosti, sposobnosti načrtovanja in predvidevanja). Tožnik je na pričetku odrasle dobe, še preden se je vključil v trg dela, postal invalid I. kategorije, ugotovljena je trajna nezmožnost za vsakršno delo. Zaradi omejitev torej ne bo mogel opravljati poklica, za katerega se je šolal, in tudi ne drugega poklica, niti početi stvari, ki jih je počel pred nesrečo: voziti kros motorja, kolesa, igrati nogometa, jahati; ne more več pomagati v domači gostilni in na kmetiji, se ljubiteljsko ukvarjati z glasbo.
VSRS sodba II Ips 107/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2014dediščinska tožba - obstoj zapuščine - izročilna pogodba - vrnitev darila - zastaranje pravice zahtevati zapuščinoV obravnavani zadevi je pokojna M. M. s premoženjem razpolagala z izročilno pogodbo še za časa življenja, zaradi česar premoženja, ki naj bi sestavljalo njeno zapuščino, ni bilo. Pokojna mati pravdnih strank je pogodbo sklenila le s toženko, ker pa tožnica kot sodedinja z izročitvijo navedenih nepremičnin ni soglašala oziroma pri tem ni sodelovala, so se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štele kot darilo toženi stranki. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj odločili pravilno, da predmetna tožba ni t. i. dediščinska tožba ter pravilno uporabili določbo 41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), v skladu s katero imajo nujni dediči pravico zahtevati vrnil daril v roku treh let od zapustnikove smrti.Ugotovilo je, da je prišlo z vložitvijo tožničine pravočasne vloge v zapuščinskem postopku z dne 3. 2. 2000 do pretrganja zastaranja ter pravilno, da je zastaralni rok po pretrganju znova začel teči najkasneje z dnem 27. 9....
VSRS Sklep X Ips 300/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretiziranePo 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje...
VSRS Sodba IV Ips 36/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.05.2017bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopkaV skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih...
Sklep II DoR 165/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.12.2009predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predlogaTožnik ni opredelil niti spornega pravnega vprašanja ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Predlogu je bila priložena tudi le prva in tretja stran sodbe sodišča druge stopnje. Ker zato predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
VSRS Sodba III Ips 19/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019odkupna pravica za nakup delnic - opcija - delniška nakupna opcija - zastaranje - dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevkaOb ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.

Izberi vse|Izvozi izbrane