Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6993cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 485/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.03.2012denacionalizacija – dovoljena revizija - izvzem stanovanj iz nacionalizacije – obseg vračanja – pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - zahteva vlagatelja kot pravnega naslednika upravičencaPravica uporabe na skupnih delih in zemljišču je po svoji naravi stvarnopravno upravičenje podobno lastninski pravici (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 421/2007 z dne 19. 7. 2007), ki je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. To pomeni, da ne glede na to, da sta bila po določbah ZNNZ stavba in gradbeno zemljišče podržavljena in sta prešla v družbeno lastnino, to premoženje v obsegu sorazmernega deleža, na katerem so imeli pravico uporabe etažni lastniki, ni predmet denacionalizacije po ZDen.Vlagateljica, ki je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot pravna naslednica prejšnjih solastnikov obravnavanega premoženja, tega ni mogla storiti za prejšnjo solastnico, ki je bila v času vložitve zahteve še živa. V teh okoliščinah organ ni imel podlage, da bi vlagateljico pozival k predložitvi pooblastila.
Sklep III Ips 78/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.06.2013sposobnost biti stranka - dopuščena revizija - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - osebno odgovorni družbenikPo določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, tožeča stranka pa po tedaj veljavni določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni v enoletnem (prekluzivnem) roku od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra uveljavila zahtevkov do morebitnih osebno odgovornih družbenikov (prvi in šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Ker pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.
VSRS Sklep III Ips 64/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.12.2018narava pogodbe - pogodba o sofinanciranju - podjemna pogodba - neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - koneksnost - dopuščena revizijaPogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ...z dne 15. 2. 2010, s katero je bilo urejeno sofinanciranje nalog, ki jih bo navedena družba na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2019 izvedla tako, da za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Zato v konkretnem primeru ne gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena OZ.
VSRS sklep II Ips 180/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.10.2016dopuščena revizija - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - izbrisna tožba - lastninska pravica v pričakovanju - varstvo lastninske pravice - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - zloraba instituta zamudne sodbeSodišči prve in druge stopnje imata prav, da je praviloma vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena (4. točka tretjega odstavka 243. člena ZZK-1). Spregledata pa, da gre v obravnavanem primeru za izjemne okoliščine, ko tožnik zatrjuje, da je bila že tožba s strani drugega toženca vložena fiktivno z namenom obiti prisilne predpise in da je bila tudi pasivnost toženca, ki na tožbo ni odgovoril, storjena z namenom zlorabe. Sodišči prve in druge stopnje sta s tem, ko sta tožniku odrekli možnost vložitve izbrisne tožbe onemogočili učinkovito varstvo njegove lastninske pravice. Po ustaljeni presoji Ustavnega in Vrhovnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v zvezi s takoimenovanimi pričakovalnimi pravicami (glej na primer odločbi...
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
Sodba VIII Ips 289/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – začetek izplačevanjaSodišče je s svojo ugotovitvijo, da je pri tožeči stranki podana invalidnost I. kategorije, nadomestilo odločbi tožene stranke o ugotovljeni invalidnosti II. kategorije. Odločba tožene stranke, izdana leta 2008, tako lahko pomeni le, da tožeča stranka v letu 2008 ni pridobila novih pravic v primerjavi s tistimi, ki so ji bile priznane v pravnomočno zaključenem postopku v zvezi z odločbama z dne 14. 8. 2006 in 22. 1. 2007, ki sta bili predmet tega spora.
VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2017kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idemV opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
VSRS Sklep II Ips 38/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2018družbena lastnina - lastninjenje - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - javna pot - pridobitev lastninske pravice - začasen prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravamiPri neodplačnem prenosu površin na pravnega prednika prvotoženke, na katerih naj bi se uredili parki, poti in druge javne površine, po oceni Vrhovnega sodišča ni šlo za prenos v prosto razpolaganje, temveč za prenos, ki je bil namenski in časovno omejen na tisto obdobje, v katerem je ta te površine uporabljal. Če je bila sporna nepremičnina javna površina, jo je imel pravni prednik prvotoženke v uporabi samo, dokler javna pot ni bila zgrajena oziroma rekonstruirana. Po dograditvi pa je njegova pravica uporabe dejansko prenehala. Tedaj ta nepremičnina ni bila več njegovo osnovno sredstvo in drugotoženka v takem primeru ex lege ni postala njena lastnica. Beseda "vključno", ki jo vsebuje prvi odstavek 76. člena ZGJS, jasno nakaže, da se po tem členu ne lastnini zgolj infrastruktura, pri kateri je izpolnjen eden izmed taksativno določenih pogojev v alinejah. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi judikata II Ips...
Sklep X Ips 82/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.11.2012davek na dodano vrednost – missing trader – neplačujoč gospodarski subjekt – odbitek DDV – pogoji za priznanje odbitka DDV – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine – okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta – dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU – nacionalno in evropsko pravo – ugovor retroaktivne uporabe zakona – neverodostojne listine – neobičajna poslovna praksaKljučni razlog za zavrnitev odbitka DDV ne more biti samo nepopolno vodenje dokumentacije, in sicer evidenc o porabi in nabavi blaga, ter nepopolne dobavnice. Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če iz objektivnih dejavnikov izhaja, da je davčni zavezanec, ki mu je bilo blago, ki je podlaga za utemeljitev pravice do odbitka, dobavljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec. Enako velja tudi za situacije, kot je obravnavana, ko zaradi okoliščin na strani t. i. „missing traderja“ ni mogoče zaključiti, da je dobavo opravil ravno izdajatelj računa.
Sodba X Ips 245/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.04.2010znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov – različnost znakov – celovita presoja – soodvisnost obojih podobnosti, v skladu s katero nižjo stopnjo podobnosti med primerjanimi blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkamiV zvezi s pravilom, vsebinsko identičnim s točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, je Sodišče Evropskih skupnosti (sedaj Sodišče Evropske unije) sprejelo stališče, da „celovita presoja verjetnosti zmede implicira določeno soodvisnost upoštevnih dejavnikov, še zlasti podobnosti med znamkami ter podobnosti blaga ali storitev. V posledici lahko nižjo stopnjo podobnosti med tem blagom ali storitvami odtehta višja stopnja podobnosti med znamkami, in obrnjeno.“ (Sodba z dne 29. septembra 1998 v zadevi C-39/97 Canon Kabushiki Kaisha proti Metro-Goldwyn-Mayer Inc., 17. točka obrazložitve). V skladu s to pomembno pravno razlago je zato treba razumeti tudi točko b prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 je treba pojmovati kot verjetnost zmede o izvoru proizvodov (glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 812/2004 z dne 11.12.2007 in zgoraj navedeno sodbo Sodišča Evropskih...
Sklep X Ips 366/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.10.2010pomembno pravno vprašanje - dovoljena revizija - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka - učinkovito pravno varstvo - dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč - obrazložitev izračuna dodeljenih sredstevČe je obrazložitev izpodbijane sodbe pomankljiva, ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 93. člena ZUS-1, in sicer po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodba II Ips 356/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2010sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – sprejem ponudbe – dopolnitve, ki ponudbo bistveno spreminjajo – nova ponudbaOdgovor toženke na ponudbo sicer res izraža sprejem ponudbe, ampak vsebuje tudi dopolnitve, ki ponudbo bistveno spreminjajo. Toženka je s pripravo prodajne pogodbe, v kateri je „I model po 125. členu SZ“ opredelila vsebinsko, tako kot ga razume ona, in v kateri je celo izračunala znesek kupnine, ki bi ga bila dolžna plačati tožnica, svoj sprejem ponudbe spremenila do te mene, da predstavlja že novo ponudbo.
VSRS Sodba I Ips 59453/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.11.2018kaznivo dejanje prikrivanja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstevKer Okrajno sodišče v Trbovljah ocenjuje za isto časovno obdobje neugotovljen dan poleti leta 2012 in neugotovljen dan v letu 2012, je tako vprašljiv zaključek sodišča v obravnavani zadevi, zakaj potem ni enotno časovno obdobje, poletje med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012. Isto velja glede enotnosti kraja storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in tistih po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem. Glede pravilnosti dejanskih ugotovitev, pomembnih za pravilno pravno presojo obstoja pogojev po prvem odstavku 54. člena KZ-1, ki narekujejo uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom, zato je na podlagi 427. člena ZKP pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VSRS sodba VIII Ips 253/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.01.2016odločba o ustavitvi izplačila - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno razmerje - izplačevanje invalidske pokojnineBistveno je, da je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe od leta 2004 dalje, torej že v času, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine (od 8. 1. 2010 dalje) ter tudi ves čas prejemanja invalidske pokojnine. Zato kljub pravnomočni ugotovitvi o lastnosti zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ne gre za ponovno vključitev tožnika v zavarovanje v smislu prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1.Ob ugotovitvi, da je bil tožnik družbenik in hkrati poslovodja družbe že v času priznanja pravice in izdaje odločbe, izpodbijani odločbi pomenita poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine z dne 25. 8. 2010. Tožena stranka bi lahko v pravnomočno odločbo z dne 25. 8. 2010 posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
VSRS Sodba I Ips 20654/2010-717Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.04.2016izločitev sodnika – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – dokazni postopek – dokazi iz drugega postopka – privilegij zoper samoobtožbo – obrazložitev odločbe – razlogi o odločilnih dejstvihPo ustaljeni sodni praksi stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitev sodnika prve stopnje, pa za to ni bilo objektivnih ovir (kar pomeni: stranki, ki ne izpolnjuje pogoja iz 384. člena ZKP), z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno uveljavljati, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi ne na dokaze,...
VSRS Sodba I Ips 29407/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.10.2019kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - napeljevanje - dokončano kaznivo dejanje - zastaranje - absolutno zastaranje - razveljavitev pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega zakona - pravica do obrambe - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - odločilno dejstvo - postopek izročitve - načelo specialnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - materialna izčrpanost pravnih sredstev - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnikovV obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje dokončano že z dogovorom vseh treh akterjev, da obsojeni M. M. izplača nagradi, ki sta nedovoljeni oziroma neupravičeni. Samo izplačilo nagrad je pomenilo le realizacijo predhodnega dogovora, h kateremu je obsojenega R. Č. in M. M. napeljal obsojeni S. P. Za obstoj kaznivih dejanj po 247. in 248. členu KZ namreč ni treba, da je bila nedovoljena nagrada tudi dejansko izplačana, temveč zadošča že, da je bila zahtevana, oziroma, da je bil opravljen sprejem obljube ali ponudbe take koristi od osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost. V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče s sodbo z dne 20. 3. 2015 delno razveljavilo izpodbijano pravnomočno sodbo. Od tedaj dalje je začel teči dveletni rok, v katerem se mora pravnomočno končati postopek nove razsoje. Dve letni rok bi se v obravnavanem primeru iztekel dne 20. 3. 2017, vendar do tega ni prišlo, ker je zadeva postala pravnomočna znotraj navedenega roka. Sodba pritožbenega...
Sodba X Ips 615/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.03.2009pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke – opisen, značajen znak – pridobljen razlikovalni učinek – predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske SkupnostiZahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve, označene s takem znakom, kot blago ali storitve prijavitelja (in ne katerega drugega ponudnika podobnega blaga ali storitev).
Sodba VIII Ips 546/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010pridobitev državljanstva - starostna pokojninaTožnik ni pridobil državljanstva Republike Slovenije po 40. členu ZDRS, saj je bila njegova zahteva na tej podlagi pravnomočno zavrnjena. Ker je kasneje pridobil državljanstvo na podlagi 19. člena ZDRS-Č, njegovega položaja ob primerjavi teh zakonskih določb in na podlagi ZPIZVZ (upoštevajoč tudi razloge Ustavnega sodišča v odločbi U-I-155/00) ter varstva, ki ga je zagotavljal UZITUL, ni mogoče enačiti. Zato ni upravičen do pridobitve starostne pokojnine za nazaj.
Sodba II Ips 976/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2010odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do upravnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - trajanje denacionalizacijskega postopka - instrukcijski roki - protipravnost - pravica do izjavljanja - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČPZ očitkom o dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom ni mogoče utemeljiti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Ta kršitev je namreč lahko zagrešena le v sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, kjer poznamo za primere predolgega odločanja o upravni stvari t. i. molk upravnega organa. Zgolj prekoračitev instrukcijskega roka iz 58. člena ZDen sama po sebi pa ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu ustave.
Sodba III Ips 235/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.10.2010zamudna sodba - sklepčnost tožbe - sklenitev pogodbe - pogodba o naročilu - izjava volje - pasivna legtimacijaNeločljivi in sestavni del izjave volje, ki ima lahko v pravu pravne posledice, je njena opredeljenost v pogledu vloge njenega izjavitelja, če to terjajo okoliščine primera. To izhaja že iz splošnega pravila, da je pogodba sklenjena, ko se (i) pogodbeni stranki (ii) sporazumeta (iii) o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ), ki predpostavlja določnost izjave volje tudi v pogledu, za koga naj ima konkretna izjava volje pravne učinke.

Izberi vse|Izvozi izbrane