<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 318/2013
ECLI:SI:VSRS:2013:X.IPS.318.2013

Evidenčna številka:VS1014497
Datum odločbe:14.11.2013
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 158/2012
Senat:Martina Lippai (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.),
Peter Golob
Področje:UPRAVNI SPOR - DAVKI
Institut:dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičnino - obveznost ni izražena v denarni vrednosti

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena iz razlogov po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja razlog iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ptuj, št. DT 0610-218/2010-18 (14-2001-03, 11) z dne 24. 10. 2011. S tem sklepom je prvostopenjski davčni organ, sklicujoč se na 111. člen Zakona o davčnem postopku, zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti revidentu prepovedal razpolaganje z nepremičninami, navedenimi v izreku sklepa (I. točka izreka), odločil, da zavarovanje velja do dneva izpolnitve davčne obveznosti, in Okrajnemu sodišču na Ptuju odredil vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve teh nepremičnin v zemljiško knjigo (II. točka izreka). V obrazložitvi sklepa je prvostopenjski davčni organ navedel, da je zoper revidenta začel davčni inšpekcijski nadzor, da bo po njegovi oceni revidentu obračunana dodatna dohodnina za leta 2005, 2006 in 2007, hkrati pa utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev obveznosti otežena ali onemogočena, kar podrobneje obrazloži (s sklicevanjem na to, da revident ne razpolaga z večjim premičnim premoženjem oziroma denarnimi sredstvi, na večini nepremičnin pa ima vknjižene hipoteke). Višino morebitne dodatne dohodnine je ocenil na 667.853,30 EUR (v skupnem znesku). Revidentovo pritožbo zoper navedeni sklep je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-29-550/2011-2 z dne 29. 2. 2012.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Kot navedeno, revident uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. Po mnenju revidenta je navedeni razlog za dovoljenost revizije izpolnjen, ker prvostopenjski organ v obrazložitvi svojega sklepa ocenjuje, da bo višina morebitne dodatne dohodnine v skupnem znesku znašala 667.853,30 EUR.

7. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski davčni organ v izreku revidentu sicer prepovedal razpolaganje z nepremičninami, ni pa mu naložil nobene obveznosti, izražene v denarni vrednosti. Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že iz besedila te določbe namreč izhaja, da je za dovolitev revizije iz tega razloga nujno, da je pravica ali obveznost stranke, podeljena ali naložena v izreku izpodbijanega akta, izražena v denarni vrednosti.

8. Gre za ustaljeno stališče revizijskega sodišča. V številnih davčnopravnih zadevah, kjer zavezancem niso bile naložene v plačilo obveznosti, izražene v denarni vrednosti, je namreč sprejelo stališče, da revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more biti dovoljena (npr. v zadevah X Ips 140/2013 z dne 23. 5. 2013 - izpodbijana je bila ugotovitev, da je zavezanec izkazal previsoko davčno izgubo, X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012 - odločitev o predlogu za zadržanje davčne izvršbe, X Ips 412/2011 z dne 21. 6. 2012 - odločitev o zahtevku za popravek obračuna za plačilo davčnega odtegljaja, X Ips 134/2012 z dne 22. 3. 2012 - odločitev o statusu davčnega rezidenta, X Ips 199/2010 z dne 19. 1. 2012 - davčna osnova ni sporna vrednost, X Ips 336/2010 z dne 30. 9. 2010 - ugotovitev, da investicijska družba ni razdelila najmanj 90% dobička preteklega leta, X Ips 109/2009 z dne 22. 9. 2011 - višina davčne osnove, od katere je bil odmerjen davek od dobička pravnih oseb, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke).

9. Enako stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 navedlo, da gre za izraz denarne vrednosti le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek, opozorilo pa je tudi na to, da je tudi iz zakonodajnega gradiva razvidno, da pravilo "vrednostne revizije" ni namenjeno tistim zadevam, v katerih pravica ali obveznost nista izraženi v nominalnem znesku.

10. Ker revizija ni dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, drugih razlogov za dovoljenost revizije pa revident ni navedel, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
ZDavP-2 člen 111.
Datum zadnje spremembe:
29.01.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxNzg4