<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 438/2010
ECLI:SI:VSRS:2011:X.IPS.438.2010

Evidenčna številka:VS1013436
Datum odločbe:06.10.2011
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Celju) IV U 243/2009
Področje:UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice

Jedro

Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izpostavljeno vprašanje ne dosega kriterijev za vsebinsko presojo (ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

Ob pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi tudi reviziji priložen izpisek iz spletnega portala, iz katerega izhaja, da naj bi revidentka v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentke zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, z dne 22. 1. 2009, s katero je bilo med drugim odločeno, da mora revidentka v roku 6 mesecev od vročitve odločbe odstraniti prizidka tam navedenih dimenzij, na severni in zahodni strani obstoječega objekta na tam navedenih zemljiščih. Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 5. 2009 revidentkino pritožbo zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo zavrnila.

3. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

4. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

5. Revidentka navaja, da znaša vrednost spornega predmeta 30.000,00 EUR, kar je navedla že v tožbi in v uvodnem delu revizije, z oznako: „pcto. 30.000,00 EUR“.

6. Ker gre v obravnavani zadevi za presojo odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala. Kot pomembno pravno vprašanje je namreč izpostavila vprašanje: „ali morajo predpise spoštovati le fizične in pravne osebe, inšpekcijske službe pa ne“. Tako izpostavljeno vprašanje ne dosega v 8. točki te obrazložitve navedenih kriterijev za vsebinsko presojo pravnega vprašanja, kot pomembnega pravnega vprašanja. Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

10. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

11. Obstoj zelo hudih posledic je revidentka utemeljila z navedbami, da objekte uporablja za proizvodne in skladiščne namene in bi zato morala v primeru njihove odstranitve najeti druge prostore, kar bi predstavljalo izdatek v minimalni višini 1.300,00 EUR mesečno. Tega stroška pa njeno poslovanje ne bi preneslo, povzročilo bi ji še večjo izgubo in posledično stečaj.

12. Revidentka za te navedbe ni predložila nobenih dokazov. Tako ni izkazala, da v prostorih dejansko opravlja dejavnost (iz inšpekcijskega zapisnika namreč izhaja, da prostore oddaja v najem). Prav tako ni pojasnila in izkazala, zakaj preostali del legalno zgrajenega objekta, katerega lastnica je, kot to izhaja iz listin upravnega spisa, ne zadostuje za opravljanje dejavnosti. Ob taki pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi, zato tudi izpisek iz spletnega portala bizi.si, iz katerega izhaja, da naj bi v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ki ga je reviziji priložila, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča revidentka upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu zatrjevane zelo hude posledice ni izkazala.

13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
17.02.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyODI3