<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 409/2010
ECLI:SI:VSRS:2011:X.IPS.409.2010

Evidenčna številka:VS1013037
Datum odločbe:27.01.2011
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 21/2010
Področje:DENACIONALIZACIJA
Institut:denacionalizacija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - zelo hude posledice - podržavljeno premoženje - ovira za vračilo v naravi - ničnost pravnega posla

Jedro

Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Kranj z dne 1. 7. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 24. 11. 2009, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da se upravičencu A. A. za del prvotne parc. št... – njiva 3. razreda v izmeri 32 m² k. o. B. določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v znesku 89,77 DEM. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je glede navedene nepremičnine podana ovira za vračilo v naravi iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 19. člena kakor tudi drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) ter z določbo četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kakor tudi zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

7. Pomembnega pravnega vprašanja, v zvezi s katerim uveljavlja dovoljenost revizije, revident ne opredeli. Zatrjuje kršitve človekovih pravic in svoboščin iz 14., 22. in 33. člena Ustave RS in se sklicuje na v sodni praksi ustaljeno razlago določbe 22. člena Ustave RS o prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, vendar glede tega ne opredeli natančno in konkretno pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve. Arbitrarnost sicer očita stališču sodišča prve stopnje, da prepoved iz 88. člena ZDen ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, ker se glede na v upravnem postopku ugotovljeno pozidanost zemljišča tako zemljišče ne vrne v naravi. Sodišče prve stopnje navedeno stališče opira na razlago določbe drugega odstavka 32. člena ZDen. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je za odločanje o obliki vračanja podržavljenega zemljišča v zvezi z ugotavljanjem ovir po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen odločilno, ali je v času vračanja na zemljišču dejansko objekt, ki ni v lasti upravičenca (npr. sodbe X Ips 375/2007 z dne 26. 5. 2010, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007, I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008), pri čemer pa ni pomembno, ali je tak objekt zgrajen na podlagi predpisanih dovoljenj ali brez njih (npr. sodbi I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 1344/2003 z dne 26. 5. 2005). Od tega stališča izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, zato glede tega vprašanja ni podana dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Revident dovoljenosti revizije tudi ni izkazal z zatrjevanjem odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sklicuje se na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 241/2004 z dne 17. 11. 2005 in X Ips 920/2006 z dne 10. 4. 2008, pri tem pa ne opredeli pravnega vprašanja, bistvenega za odločitev v obravnavani zadevi, glede katerega uveljavlja odstop od sodne prakse. Navedena judikata se sicer nanašata na uporabo 88. člena ZDen. Ker pa v tej zadevi zaradi obstoja ovire iz drugega odstavka 32. člena ZDen zatrjevana ničnost pravnega posla ne vpliva na odločitev v tem denacionalizacijskem postopku, revident s sklicevanjem na navedeni sodbi Vrhovnega sodišča ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

9. Dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident tudi ni izkazal z zatrjevanjem neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije zaradi neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje je mogoče zatrjevati le glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi in o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Revident takšnega pravnega vprašanja ni opredelil. Reviziji pa tudi ni priložil kopij sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic tudi ne more izkazovati s svojim neuspehom v postopku za vrnitev premoženja v naravi.

11. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

12. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
ZDen člen 19, 19/1-2, 32, 32/2, 88.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU1MzQ4