<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 487/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.487.2007

Evidenčna številka:VS1010622
Datum odločbe:29.10.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) U 145/2004
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:združitev revizijskih postopkov - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - naknadni obračun carinskega dolga - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije

Jedro

Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ (in na podlagi tega naknadni obračun carinskega dolga) ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanih primerih je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, zato revidentovo sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.

Izrek

1. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo pod opr. št. X Ips 487/2007, X Ips 508/2007 in X Ips 8/2008, se združijo v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 487/2007. 2. Revizije se zavržejo.

Obrazložitev

Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka dne 15.5.2007, 5.6.2007 oziroma 3.1.2008 po odvetniku vložila revizije. Njihovo dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US).

K 1. točki izreka:

V obravnavanih primerih gre za več postopkov o istem predmetu, saj se z vloženimi revizijami (ki vse vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, poleg tega sta v vseh primerih isti tudi stranki spora. Ker torej obravnavane zadeve izpolnjujejo pogoje za združevanje postopkov, je vrhovno sodišče, upoštevaje načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka (1. odstavek 11. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08, v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1), ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 42. člena ZUS-1 samo združilo navedene postopke v skupno obravnavo in odločanje.

K 2. točki izreka:

Revizije niso dovoljene.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi pravnomočnimi sodbami na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljene zavrnilo revidentove tožbe zoper več odločb tožene stranke. Z navedenimi odločbami je tožena stranka kot neutemeljene zavrnila revidentove pritožbe zoper več odločb Carinskega urada N.G., s katerimi je bilo revidentu na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena Carinskega zakona (CZ; Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99) naloženo doplačilo carine in davka na dodano vrednost za blago, uvoženo po posameznih deklaracijah. Ob uvozu blaga je namreč revident na podlagi potrdil o poreklu blaga EUR.1 uveljavljal preferencialno carinsko stopnjo "prosto", ob naknadnem preverjanju navedenih potrdil pri italijanskih carinskih organih pa je bilo ugotovljeno, da ta ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti, zaradi česar uvoženo blago ni bilo upravičeno do preferencialne carinske obravnave.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up-858/08-8 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke ... Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje s pooblastilom ministra dr. X. z dne 10.1.2003, ki pa v času odločanja v carinskih postopkih na drugi stopnji ni bil več minister. Nova Vlada Republike Slovenije je zaprisegla dne 3.12.2004 in obenem je bil imenovan novi minister dr. Y. Revident meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe, ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 22/05-UPB1) v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa. Poleg navedenega revident zatrjuje, da izpodbijane sodbe odstopajo od sodne prakse sodišča prve stopnje in vrhovnega sodišča glede razmerja med naknadnim obračunom carinske dolga po CZ in obnovo postopka po določbah ZUP. Pri tem se sklicuje na številne odločbe sodišča prve stopnje in vrhovnega sodišča, kjer je bilo ob dejanskem stanju, ki je identično dejanskemu stanju iz izpodbijanih sodb (ponarejena potrdila o poreklu blaga), uporabljeno izredno pravno sredstvo obnove postopka po ZUP.

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanih primerih je vsebina zadeve vprašanje, ali je bil postopek naknadnega obračuna carinskega dolga izveden pravilno in zakonito. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavanih zadev, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizij. Sodna praksa sodišča prve stopnje je v zvezi s tem vprašanjem enotna (opr. št. U 1533/2005 z dne 6.11.2006, opr. št. U 469/2005 z dne 25.9.2006, opr. št. U 2001/2005 z dne 16.4.2007, opr. št. U 1199/2006 z dne 18.6.2007 in druge), kar kaže na jasen pravni položaj in zato od odločitve vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni mogoče pričakovati razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse. Poleg tega se vrhovno sodišče glede tega stranskega vprašanja v celoti strinja s sodno prakso sodišča prve stopnje, v skladu s katero pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

Glede v revizijah zatrjevanega odstopa od sodne prakse sodišča prve stopnje in vrhovnega sodišča v zvezi z razmerjem med določbami ZUP o obnovi postopka in določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, pa vrhovno sodišče pojasnjuje, da je o tem že večkrat zavzelo enako stališče (opr. št. X Ips 329/2006, X Ips 330/2006, X Ips 917/2006, X Ips 918/2006, X Ips 394/2007), in sicer, da naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ (in na podlagi tega naknadni obračun carinskega dolga) ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanih primerih je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, zato revidentovo sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno. Tudi o neenotnosti sodne prakse zato ni mogoče govoriti.

Ker torej vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, niti ni podan odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča niti neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, zatrjevani pogoji za dovoljenost revizij niso izpolnjeni. Zato je vrhovno sodišče revizije kot nedovoljene zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

V skladu z določilom 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 165. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) revident sam nosi stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11, 11/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjE4Nw==