<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 5/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.5.2012

Evidenčna številka:VS1013681
Datum odločbe:19.04.2012
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) III U 341/2010
Področje:UPRAVNI SPOR - CARINE
Institut:carine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta - vrednost spora - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - seštevek vrednosti posameznih dokončnih upravnih aktov - združitev zadev - nekonkretizirano vprašanje - uporaba kombinirane nomenklature

Jedro

Združitev zadev, ki jih je Vrhovno sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov.

Revidentka z navedbami o pomembnosti pravnega vprašanja zaradi „izjemnega pomena vprašanja pravilne uporabe kombinirane nomenklature z vidika pravilne in enotne uporabe carinskega prava v primeru, ko gre za blago, ki predstavlja mešanico oziroma sestavljen proizvod“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja ter ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 5/2012, X Ips 6/2012, X Ips 7/2012, X Ips 8/2012, X Ips 35/2012 in X Ips 36/2012, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 5/2012.

II. Revizije se zavržejo.

III. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskih postopkov.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka (sedaj revidentka) vložila revizije, katerih dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj revidentka v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu tega sklepa navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Z izpodbijanimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljene zavrnilo revidentkine tožbe zoper odločbe Carinskega urada Brežice. Prvostopenjski carinski organ je z odločbami z dne 5. 11. 2008, z dne 10. 11. 2008, z dne 10. 11. 2008, z dne 7. 11. 2008, z dne 7. 11. 2008 in z dne 6. 11. 2008 revidentki za blago s trgovskim nazivom „instant tea mix“, uvoženo po posameznih carinskih deklaracijah in prijavljeno ter sproščeno v prost promet z davčno oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico, ki ga je revidentka uvrstila v tarifno oznako 2101 20 92 KN s TARIC kodo 80, določil po posameznih deklaracijah carine za kmetijske proizvode in dodatne dajatve, saj se pravilno uvršča v tarifno oznako 1701 99 90 KN s TARIC kodo 00. Z odločbami tožene stranke z dne 29. 7. 2010, z dne 28. 6. 2010, z dne 24. 5. 2010, z dne 19. 7. 2010, z dne 24. 5. 2010 in z dne 19. 7. 2010, so bile revidentkine pritožbe zoper odločbe prvostopenjskega carinskega organa kot neutemeljene zavrnjene.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. Revidentka navaja, da je prvostopenjski carinski organ v obravnavanih zadevah, ki so vsebinsko enake, za blago, uvoženo po posameznih carinskih deklaracijah, naknadno obračunal dajatve po posameznih zneskih, pri čemer njihova skupna vrednost presega znesek 20.000 EUR.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa glede na predmet upravnega spora v obravnavanih zadevah, ki ga predstavljajo obračunane dajatve po vsaki posamezni odločbi prvostopenjskega carinskega organa v znesku 9.260,71 EUR, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednosti posameznih izpodbijanih odločb ne presegajo zneska 20.000,00 EUR. Vrhovno sodišče je iz razlogov procesne ekonomije obravnavane zadeve sicer združilo v skupno obravnavanje in odločanje, vendar pa združitev zadev ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov oziroma pravnomočnih sodb.

9. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami o pomembnosti pravnega vprašanja „izjemnega pomena vprašanja pravilne uporabe kombinirane nomenklature z vidika pravilne in enotne uporabe carinskega prava v primeru, ko gre za blago, ki predstavlja mešanico oziroma sestavljen proizvod“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opredeljeno v 7. točki te obrazložitve. S svojimi navedbami o napačni uvrstitvi uvoženega blaga v carinsko tarifo zaradi neopravljane predlagane laboratorijske analize in nepravilne uporabe kombinirane nomenklature pa revidentka zatrjuje zmotno uporabo prava in bistveno kršitev določb postopka, ki pa je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Revidentka se v zvezi s tem sklicuje tudi na odločbe Sodišča Evropskih skupnost (zdaj Sodišče Evropske unije; v nadaljevanju: SEU) v zadevah C-250/5, C-150/08, C-467/03 in C-493/03, vendar vprašanja, ki naj bi bilo bistveno za odločitev v zadevi, konkretno in natančno ne opredeli.

11. Glede na navedeno revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

12. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

13. Ker revidentka z revizijo ni uspela, glede na prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 trpi sama svoje stroške revizijskih postopkov.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
Datum zadnje spremembe:
31.07.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1Mjkw