<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 737/2008
ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.737.2008

Evidenčna številka:VS1012896
Datum odločbe:24.11.2010
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Institut:odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - dovoljena revizija - zakonca - predkupna pravica - izjava o sprejemu ponudbe

Jedro

Povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna.

Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo obeh revidentov zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 2. 4. 2007. S to odločbo je navedeni prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo revidenta G.G. (drugotožnika) za odobritev pravnega posla – kupne pogodbe, ki sta jo dne 12. 2. 2007 sklenila s prodajalko (revidentko – prvotožnico) F.F. za nepremičnine – kmetijska zemljišča v k. o. ... Tožeča stranka je zavrnila pritožbo obeh revidentov zoper to odločbo s svojo odločbo z dne 4. 7. 2007.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo prvostopenjskega upravnega organa, ki je po njegovi presoji ravnal zakonito, ko ni odobril pravnega posla, kar je predlagal revident G.G. (drugi tožnik), ker kot kupec ni izkazal ustreznega predkupnega upravičenja v skladu z določbami 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ (Ur. l. RS, št. 55/2003 – UPB1), medtem ko sta zakonca A.A. in B.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) to pravico izkazala.

3. Revidenta se glede dovoljenosti revizije sklicujeta na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ponavljata tožbene navedbe. Navajata, da je revidentka F.F.. (prva tožnica) kot prodajalka sklenila kupoprodajno pogodbo z revidentom G.G. (drugim tožnikom) kot kupcem, saj ostali ponudniki niso podali popolnih oziroma zakonitih ponudb. Zakonca A.A. in B.A. ponudbe nista poslala priporočeno s povratnico in zato nista zadostila zakonskim pogojem glede vročitve ponudbe po 21. in 22. členu ZKZ. V svoji ponudbi sta navajala neresnične podatke glede statusa kmeta. A.A. je tudi neupravičeno uveljavljal prednostno pravico kot kmet mejaš. Ker sta podala skupno vlogo za odobritev pravnega posla oziroma za nakup predmetnih zemljišč, bi ju bilo treba šteti kot eno stranko in obravnavati skupaj nerazdelno. V upravnih spisih ni dokazov za stališče, da bodo obravnavane nepremičnine po nakupu dejansko postale skupno premoženje zakoncev A.A. in B.A., saj bo kupnina zagotovljena iz sredstev, ki jih je B.A. pridobila v postopku denacionalizacije, in gre torej za njeno posebno premoženje. Prednostna upravičenka bi zato lahko bila le B.A., ki je solastnica v naprodaj ponujenih zemljišč. Prvostopenjski upravni organ nima zakonske podlage, da obema prizna status predkupnega upravičenca, če le eden izmed njiju izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca. Na Okrožnem sodišču na Ptuju teče sodni postopek, v katerem zakonca A.A. in B.A.. zahtevata sklenitev kupne pogodbe za obravnavana zemljišča. Predlagata, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da njuni tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Prizadeta stranka (zakonca A.A. in B.A.) na revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Revidenta, kot pomembno pravno vprašanje navajata, ali je treba določbe ZKZ uporabiti, tako kot se glasijo oziroma ali je dopustno, glede na to, da ta zakon predpisuje natančen postopek prodaje oziroma nakupa kmetijskega zemljišča, razlagati določbe tega zakona širše oziroma, ali so mogoča odstopanja, glede na to, da je ta zakon posebni zakon, medtem ko je Obligacijski zakonik v razmerju do tega zakona splošen zakon. Pri tem revidenta menita, da je potrebno natančno, dosledno in jasno spoštovati določbe ZKZ, in sicer tako, kot se le-te glasijo. V sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

10. Revizijski ugovor, da prizadeta stranka (zakonca A.A. in B.A.) ne more podati skupne ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč, ni utemeljen iz razlogov, ki jih je pravilno navedla že tožena stranka in se je z njimi strinjalo sodišče prve stopnje. Zakonca, glede na določbe ZKZ, v povezavi z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, lahko podata skupno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča, skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter potem kot kupca tudi skupaj skleneta kupoprodajno pogodbo ter postaneta solastnika kupljenih zemljišč, saj z nakupom, ki je izvršen v času trajanja zakonske zveze, ustvarita skupno premoženje. Dejstvo, da lahko kdaj kasneje morda pride iz različnih razlogov do delitve tega skupnega premoženja, na to pravico zakoncev ne vpliva.

11. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati nedokazane revizijske navedbe o viru, iz katerega so bila pridobljena sredstva za nakup. Sicer pa že sama okoliščina, da sta ponudbo podala zakonca A.A. in B.A. skupno, na pravni položaj obeh revidentov niti ne vpliva, saj tudi v primeru, če bi ponudbo podala nesporna predkupna upravičenka B.A. sama, oba revidenta (tožeča stranka) ne bi bila v drugačnem (niti slabšem, niti boljšem) položaju. Ker torej dejstvo, da bosta obravnavano zemljišče kupila zakonca A.A. in B.A. (prizadeta stranka) skupaj, ne pa le B.A., tudi po mnenju Vrhovnega sodišča v ničemer ne posega v pravne koristi obeh revidentov (tožeče stranke), je pravilno in zakonito tudi stališče sodišča prve stopnje, da je ugovor, ki ga revidenta ponavljata v reviziji, tudi nedopusten glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1, po kateri odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke.

12. Ob upoštevanju navedenega tudi Vrhovno sodišče meni, da za odločitev ni več relevantna med strankami očitno sporna okoliščina, ali je A.A. izkazal status kmeta po določbah 24. člena ZKZ, saj tak status nesporno ima njegova žena B.A.

13. Vrhovno sodišče meni, da ima povratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna, kar pa v obravnavani zadevi ni.

14. V obravnavani zadevi je bilo v upravnem postopku dejansko izkazano, in ni sporno, da je bila izjava o sprejemu ponudbe pravočasno poslana s priporočeno poštno pošiljko in da je prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe tudi prejel, torej v tem primeru sama vročitev in čas vročitve nista sporni okoliščini.

15. Čeprav je v drugem odstavku 19. člena ZKZ, določeno, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če (med drugim) promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, v prvem odstavku 21. člena pa, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti, Vrhovno sodišče meni, da revizijski ugovor, da ponudba prizadete stranke (zakoncev A.A. in B.A.) ni oddana zakonito in je zato ni mogoče upoštevati, ker je bila oddana priporočeno po pošti brez povratnice, iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljen. Če torej ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.

16. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.

17. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.


Zveza:

ZKZ člen 19, 21, 23, 24.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92.
Datum zadnje spremembe:
15.02.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxNjQ3