<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 601/2007
ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.601.2007

Evidenčna številka:VS1012754
Datum odločbe:08.09.2010
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 406/2006
Področje:CARINE - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - že rešeno vprašanje

Jedro

V 50. členu Carinskega zakona je jasno določeno, v katerih primerih je dopustno na zahtevo deklaranta spremeniti posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel. V 3. točki drugega odstavka navedenega člena je določeno, da spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu. V skladu z navedenim je tudi upravnosodna praksa zavzela stališče, da uveljavljanje carinskih ugodnosti – te se uveljavljajo z vpisom ustreznih podatkov v deklaracijo – v nasprotju s to določbo ni dopustno (glej npr. zadeve I Up 563/2003 z dne 11. 5. 2006, I Up 1251/2005 z dne 20. 7. 2006 in X Ips 510/2005 z dne 29. 10. 2008), od tega stališča pa izpodbijani sodbi ne odstopata.

Izrek

I. Zadevi, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodita kot X Ips 601/2007 in X Ips 602/2007, se združita v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 601/2007.

II. Reviziji se zavržeta.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočni prvostopenjski sodbi je tožeča stranka – revidentka vložila reviziji, katerih dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške postopkov.

K I. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za dva postopka o istem predmetu, saj revidentka z isto vlogo in v obeh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbi, izdani na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v obeh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 - smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedeni zadevi združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Reviziji nista dovoljeni.

4. Z izpodbijanima sodbama je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbi tožeče stranke (revidenta) zoper odločbi, obe z dne 3. 1. 2006, s katerima je tožena stranka kot neutemeljeni zavrnila revidentovi pritožbi zoper odločbi Carinskega urada Ljubljana, obe z dne 16. 7. 2003. S slednjima je prvostopenjski carinski organ v 1. točki izreka posamezne odločbe ugodil revidentovemu zahtevku za vpis spremembe šifre države porekla carinskega blaga pri posameznih postavkah uvozne deklaracije, v 2. točki izreka pa zavrnil zahtevek za povračilo carinskih dajatev, obračunanih po isti uvozni deklaraciji. V razlogih izpodbijanih sodb prvostopenjsko sodišče pritrjuje stališču upravnih organov, da zahtevek za povračilo carinskega dolga ni utemeljen, ker tožeča stranka ob uvozu blaga v carinsko deklaracijo ni vpisala šifer za uveljavljanje preferencialne obravnave, kar pomeni, da preferencialne obravnave ni zahtevala. Carinski dolg je bil tako zakonito dolgovan, zahtevek tožeče stranke za spremembo podatkov v deklaraciji pa neutemeljen glede na 50. člen Carinskega zakona – CZ (Ur. l. RS, št. 1/95, 28/95, 32/99 in 59/2002). Prvostopenjsko sodišče kot neutemeljen zavrne tudi tožbeni ugovor, da državna podsekretarka v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni imela ustreznega pooblastila za odločanje.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih odločitvah (npr. Up 858/2008 z dne 3. 6. 2008 in Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Kot prvo pomembno pravno vprašanje revident izpostavlja vprašanje veljavnosti pooblastila državne podsekretarke ... Ta je namreč podpisala odločbo druge stopnje po pooblastilu ministra za finance, ki v času odločanja na drugi stopnji ni bil več minister. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da navedeno vprašanje ni nerešeno pravno vprašanje, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upravnosodna praksa prvostopenjskega sodišča je glede navedenega vprašanja enotna, potrdilo pa jo je tudi Vrhovno sodišče s sodbo X Ips 1783/2006 z dne 3. 12. 2008. V skladu z njo pooblastilo določenega ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata tega ministra, dokler ni preklicano oziroma odvzeto. Stališče, ki ga je v zvezi s tem vprašanjem zavzelo prvostopenjsko sodišče v obravnavanih primerih je skladno z navedeno upravnosodno prakso.

9. Kot drugo pomembno pravno vprašanje revident izpostavlja vprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv pravni akt. V zvezi s tem navaja, da je v obravnavanih primerih prvostopenjsko sodišče odstopilo od upravnosodne prakse prvostopenjskega in Vrhovnega sodišča, po kateri je carinska deklaracija upravna odločba, zoper katero so dovoljena izredna pravna sredstva (s katerimi se lahko deklaracija spremeni).

10. Tudi to vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V 50. členu CZ je namreč jasno določeno, v katerih primerih je dopustno na zahtevo deklaranta spremeniti posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel. V 3. točki drugega odstavka navedenega člena je določeno, da spreminjanja deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu. V skladu z navedenim je tudi upravnosodna praksa zavzela stališče, da uveljavljanje carinskih ugodnosti – te se uveljavljajo z vpisom ustreznih podatkov v deklaracijo – v nasprotju s to določbo ni dopustno (glej npr. zadeve I Up 563/2003 dne 11. 5. 2006, I Up 1251/2005 z dne 20. 7. 2006 in X Ips 510/2005 z dne 29. 10. 2008), od tega stališča pa izpodbijani sodbi ne odstopata. Sklicevanje na upravnosodno prakso, ki dovoljuje uporabo izrednega pravnega sredstva obnove po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP v primerih, ko je bilo o zahtevku stranke odločeno brez posebne upravne odločbe, ampak le s potrditvijo deklaracije, pa v obravnavanih primerih, kjer revident problematizira spremenljivost carinske deklaracije kot vloge stranke, ni pravno pomembno.

11. Ker niso izkazani razlogi za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

12. Ker revidentka z revizijama ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
CZ člen 50, 50/2-3.
Datum zadnje spremembe:
25.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwODY5