Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6855cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 163/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2017skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - dopuščena revizijaPo ponovni preučitvi zadev II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 in obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče ocenilo, da ne bi smelo na načelni ravni zavzeti stališča, da ugovor posebnega premoženja nikoli ne zajema tudi podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Procesno ravnanje tožene stranke je namreč treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati v okviru ugovora višjega deleža. Tak je tudi obravnavan primer.
Sklep X Ips 177/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.09.2010dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - mejaš - že rešeno pravno vprašanjeO vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep II Ips 374/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.11.2013dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - odškodnina – neposredna revizija – dopustitev revizije - zavrženje revizijeVrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejnega proga za t. i. direktno revizijo.
VSRS sklep II Ips 300/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2015denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - pravica zahtevati povrnitev škode - prekluzivni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDoločbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka. O taki naravi rokov iz 24. in 26. člena ZDen je Vrhovno sodišče zavzelo stališče v več svojih odločbah in gre torej za že ustaljeno stališče sodne prakse (prim. II Ips 689/2006, I Ip 66/2002, I Up 42/2004, I Up 680/2004, X Ips 179/2005 idr.). V sodni praksi je bilo tudi že poudarjeno, da je zakonodajalec začetek teka obeh rokov določil z objektivnim kriterijem, in sicer z dnevom uveljavitve novele.
VSRS Sklep X Ips 354/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi in premoženjem - obveznost ni izražena v denarni vrednostiZ izpodbijanimi dokončnimi upravnimi akti, ki so predmet tega upravnega spora, ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (glej npr. sklepa X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013 in X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012) in enakem stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010) je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijani sklepi pa revidentu ne nalagajo plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi...
Sodba X Ips 737/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.11.2010odobritev pravnega posla – kmetijska zemljišča – dovoljena revizija – zakonca – predkupna pravica – izjava o sprejemu ponudbePovratnica v postopku s ponudbo (21. člen ZKZ) ima funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča, da dokaže, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna. Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico. Smiselno enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 969/2003 z dne 25. 1. 2006; povsem enako stališče pa je zavzelo v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010.
Sklep X Ips 5/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.04.2012carine – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – vrednost spora - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – seštevek vrednosti posameznih dokončnih upravnih aktov – združitev zadev - nekonkretizirano vprašanje – uporaba kombinirane nomenklatureZdružitev zadev, ki jih je Vrhovno sodišče iz razlogov procesne ekonomije združilo v skupno obravnavanje in odločanje, ne pomeni, da se vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti posameznih izpodbijanih delov dokončnih upravnih aktov. Revidentka z navedbami o pomembnosti pravnega vprašanja zaradi „izjemnega pomena vprašanja pravilne uporabe kombinirane nomenklature z vidika pravilne in enotne uporabe carinskega prava v primeru, ko gre za blago, ki predstavlja mešanico oziroma sestavljen proizvod“ ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja ter ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sklep X Ips 375/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2010dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnostiRevident mora izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izkazati sam. Izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more izkazati s sklicevanjem na različno prakso Upravnega sodišča glede določenega vprašanja, če je Vrhovno sodišče do tega vprašanja že zavzelo stališče, z revizijo izpodbijana sodba pa od tega stališča Vrhovnega sodišča ne odstopa.
Sklep III DoR 38/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.07.2014predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - nesreča pri delu - stroški zdravljenja - regres - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - obstoj sodne prakseOdgovor na vprašanje, ali se pri odgovornosti delodajalca za škodni dogodek (nezgodo pri delu) in škodo (stroške zdravljenja poškodovanca - delavca) po 86. členu ZZVZZ upošteva prispevek delavca (poškodovanca - zavarovanca tožeče stranke, ki je zaradi škodnega dogodka oškodovana), je VSRS podalo že v zadevah III Ips 1/2014 in III Ips 122/2011, obeh z dne 25. 2. 2014.
Sklep II DoR 327/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.01.2011dopuščena revizija – začasno zastopanje odvetnika – odgovor na tožbo - odstop od sodne prakseOdločitev, ki jo bo prva toženka lahko izpodbijala z revizijo, odstopa od odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 326/2010, v kateri je bilo zavzeto stališče, da je začasno zastopanje po odvetniku nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98.a člena ZPP izrecno ureja (tožba, pravno sredstvo) ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo.
Sodba II Ips 70/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2012izbrisani – izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok – neustavnost zakonaRevizijsko sodišče je v odločbi II Ips 11/2008 že pojasnilo, da ni nepremagljivih ovir oziroma zadržanja oziroma zastaranja, če uveljavljanju tožbenega zahtevka nasprotuje zakon, ki ga ustavno sodišče še ni razveljavilo ali razglasilo za neustavnega.
Sklep X Ips 73/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2012izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči – združitev revizijskih postopkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice (izpodbijane odločitev) niso izkazaneTrditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.Ker je nosilni razlog za zavrnitev izjemne brezplačne pomoči ta, da revident ni uspel izkazati okoliščin iz 22. člena ZBPP, revidentovo vprašanje, ali določene okoliščine spadajo med okoliščine iz 22. člena ZBPP, upoštevaje jasnost te določbe, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Vprašanje, ali bo sodišče več v eni tožbi združenih zahtevkov obravnavalo in o njih odločalo ločeno, je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je izključno v domeni sodišča in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Ker revident v obravnavani zadevi ni niti navedel niti izkazal posledic izpodbijanih odločitev (zavrnitev brezplačne pravne pomoči),...
Sodba IV Ips 72/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.06.2010pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - zastaranje postopka o prekršku - postopek z zahtevo za sodno varstvoPosredovanje zahteve za sodno varstvo s strani prekrškovnega organa sodišču je dejanje, ki je usmerjeno v pregon storilca in ki pretrga tek zastaralnega roka.
Sklep X Ips 601/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba podatkov v carinski deklaraciji - že rešeno vprašanjeV 50. členu Carinskega zakona je jasno določeno, v katerih primerih je dopustno na zahtevo deklaranta spremeniti posamezne podatke v deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel. V 3. točki drugega odstavka navedenega člena je določeno, da spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu. V skladu z navedenim je tudi upravnosodna praksa zavzela stališče, da uveljavljanje carinskih ugodnosti – te se uveljavljajo z vpisom ustreznih podatkov v deklaracijo – v nasprotju s to določbo ni dopustno (glej npr. zadeve I Up 563/2003 z dne 11. 5. 2006, I Up 1251/2005 z dne 20. 7. 2006 in X Ips 510/2005 z dne 29. 10. 2008), od tega stališča pa izpodbijani sodbi ne odstopata.
Sodba in sklep X Ips 34/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.04.2013dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pravočasnost pritožbe v upravnem postopku – iztek prekluzivnega procesnega roka – praznik, ki ni dela prost dan – dan Rudolfa Maistra – pravna praznina – jezikovna razlaga - namenska razlagaNamen drugega odstavka 101. člena ZUP je izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči. Če je zadnji dan roka nedelja, praznik (ki je hkrati tudi dela prost dan) ali dela prost dan, posebna presoja o tem, ali organ dela ali ne, ni potrebna, saj zakon izhaja iz domneve, da gre za dni, ko se običajno ne dela, zato se roki na te dni v nobenem primeru ne morejo izteči, tudi če bi posamezen upravni organ na takšen dan delal. Kadar pa gre za dan, ko se običajno dela (kakršen je tudi dan Rudolfa Maistra), pa je pri odločitvi, ali gre za dan, ki povzroči, da se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, bistveno, ali ta dan upravni organ dela ali ne.
VSRS Sklep X Ips 123/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - že rešeno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizijeKer revident, ki nosi trditveno in dokazno breme o izpolnitvi pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazal, kolikšna je vrednost nanj odpadlega izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je izražen v denarni vrednosti (odškodnina), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je o pravnem vprašanju, ki ga uveljavlja revident, tj. o pomenu FIP za razlago določbe drugega odstavka 10. člena ZDen, že obravnavalo v sodbah X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3. 2015 in X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015.
VSRS Sklep II Ips 94/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.12.2017negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - opravičljiva zmota - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje - dobra vera - kršitev prisilnih predpisov - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega pravaVrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren (tako na primer v zadevi II Ips 75/2012). Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da glede na to, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, to še ne zadošča za oceno o dobrovernosti toženca. Kot je Vrhovno sodišče že opozorilo v zadevi II Ips 177/2014, na katero se sklicuje toženec, dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi ZKZ. Sodišče mora v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik (glej tudi zadevo...
Sklep X Ips 448/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2009združitev revizij – postulacijska sposobnost – zavrženje revizijV obravnavani zadevi je tožnik revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je Vrhovno sodišče revizije zavrglo.
Sodba X Ips 405/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2010dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – uvoz blaga zaradi proizvodnje za izvoz – ničnost carinske odločbe - carinski dolžnik – odgovornost imetnika dovoljenja in carinskega deklaranta za carinski dolg – bančna garancija - stvar sodne pristojnostiCarinski dolžnik v postopkih uvoza blaga za proizvodnjo za izvoz je praviloma samo imetnik dovoljenja. O instrumentih zavarovanja morebitne carinske obveznosti se ne odloča z upravno odločbo.
VSRS Sodba X Ips 390/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.09.2015dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkovImetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih. Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih...

Izberi vse|Izvozi izbrane