<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 672/95
ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.672.95

Evidenčna številka:VS03291
Datum odločbe:07.10.1997
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 1506/94
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:tožba - sklepčnost zahtevka - pisna pomota v številki

Jedro

Revidentka zmotno očita sodišču druge stopnje, da se je pri presoji sklepčnosti napačno sklicevalo na 1. odstavek 332. člena ZPP. Kadar sodišče presoja sklepčnost, se mora sklicevati na navedeno določbo (točko 4), ker je to edina določba v ZPP, ki ureja sklepčnost zahtevka.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da ima tožnik pravico odkupiti stanovanje št. 2 v I. nadstropju stanovanjske stavbe G. v L. ter da je tožena stranka dolžna s tožečo skleniti kupoprodajno pogodbo za to stanovanje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in izpodbijano sodbo potrdilo. Pritožbo je zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen zaradi nesklepčnosti.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijske razloge iz 1., 2. in 3. "odstavka" 385. člena ZPP. V reviziji trdi, da je sodišče zmotno ravnalo, ko je ugotovilo nesklepčnost tožbenega zahtevka. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je v vlogi z dne 22.11.1993 res prišlo do zmotne označitve stanovanja, vendar pa bi to napako sodišče moralo šteti kot očitno pisno pomoto. Da je tako, izhaja iz tožbe in vse pisne dokumentacije, ki je bila predložena. Nadalje trdi, da je bilo na prvi stopnji zmotno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sporno stanovanje hišniško. S seznamom stanovanj in pogodbo je tožeča stranka dokazala, da je bilo v G. samo eno hišniško stanovanje, in to je bilo stanovanje št. 2 na G. Res je tudi v pritožbi prišlo do napačne oznake stanovanja, vendar je tudi to treba šteti za očitno pisno pomoto. Sicer pa se tudi sodišče druge stopnje zmotno sklicuje na 1. odstavek 332. člena ZPP. Ta določba se nanaša na sodbo zaradi izostanka, kar pomeni, da je tudi na drugi stopnji prišlo do očitne pisne pomote, kar se pri številkah lahko zgodi. Zato tožeča stranka predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da ima sicer sodišče druge stopnje prav, ko ugotavlja napake pri navajanju številke in naslova stanovanja, ki naj bi bilo hišniško. Vendar pa ocenjuje, da je presoja sklepčnosti glede na trditve v tožbi vendarle nekoliko prestroga.

Revizijsko sodišče se kljub izraziti nemarnosti vlog pooblaščenke tožeče stranke, ki mestoma presegajo korektno zastopanje, vendarle strinja z revidentko, da v tožbi ni napak, ki se pojavljajo v njenih poznejših vlogah. Tožbeni zahtevek je bil po podatkih v tožbi torej sklepčen. Tudi vloga z dne 13.12.1993 vsebuje podatek o tem, da se stanovanje, za katerega tožeča stranka trdi, da je hišniško, nahaja v stavbi G. in ima številko 2. V povezavi torej s podatki v tožbi je vendarle jasno, da gre za dve stanovanji, in sicer stanovanje na G. ki ga v odkup zahteva tožnik, in stanovanje št. 2 na G., ki naj bi bilo po njegovih trditvah hišniško stanovanje. Tudi iz pritožbe vendarle jasno izhaja, da tožnik vztraja pri tem, da stanovanje, ki ga zahteva v odkup, ni hišniško stanovanje. Vse nadaljnje trditve o solastnini na drugem hišniškem stanovanju ter napačna navedba številke in naslova tega hišniškega stanovanja po presoji revizijskega sodišča za odločitev niso bile več bistvene.

Ker pa zaradi ugotovitve nesklepčnosti tožbenega zahtevka sodišče druge stopnje ni obravnavalo pritožbenih ugovorov, revizijsko sodišče ni smelo samo (prvič) odločati o njih, ker bi s tem tožečo stranko prikrajšalo za eno pravno sredstvo. Na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP je zato moralo sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti in jo vrača temu sodišču v novo sojenje. V ponovnem postopku bo sodišče druge stopnje moralo odgovoriti na tožnikove pritožbene ugovore in šele nato o pritožbi meritorno odločiti.

Revizijsko sodišče le zaradi odgovora na revizijske navedbe še dodaja, da revidentka zmotno uveljavlja revizijske razloge po 1., 2. in 3. odstavku 385. člena ZPP. Revizijski razlogi so navedeni le v 1. odstavku 385. člena. V 2. odstavku tega člena je naveden ugovor zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka, za kar v konkretnem primeru ne gre in tega revidentka v obrazložitvi revizije tudi ne trdi. V 3. odstavku pa je urejena prepoved vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pooblaščenka je nadalje napravila napako, ko je na koncu revizije navedla svoje ime. Ker je v spisu pooblastilo tožeče stranke, je revizijsko sodišče vendarle štelo, da je bila revizija vložena v imenu tožeče stranke. Končno revidentka zmotno očita sodišču druge stopnje, da se je pri presoji sklepčnosti napačno sklicevalo na 1. odstavek 332. člena ZPP. Kadar sodišče presoja sklepčnost, se mora sklicevati na navedeno določbo (točko 4), ker je to edina določba v ZPP, ki ureja sklepčnost zahtevka.


Zveza:

ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NDM1