<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 380/2015
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.380.2015

Evidenčna številka:VS1015459
Datum odločbe:11.02.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 217/2015
Senat:Brigita Domjan Pavlin (preds.), Peter Golob (preds.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
Institut:dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije

Jedro

Pogoji za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 321-195/1993-295 z dne 29. 8. 2014, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 4904-4/2011/38 z dne 19. 4. 2015. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo solastniškega deleža A. A. na nepremičninah parc. št. 3 4, 42, 13 in 7 k. o. Z. ter parc. št. 85, 91/1, 23/1, 65, in 62/3 k. o. Ž. Zavrnil pa je tudi zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnin. Tožena stranka, ki je tožnikovo pritožbo obravnava le v delu, ki se nanaša na parc. št. 65 k. o. Ž., je pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je za odločilno štelo, da je bilo obravnavano premoženje prejšnjemu lastniku ex lege odvzeto že 6. 2. 1945 na podlagi 1. oziroma 2. točke Odloka AVNOJ(1), da je umrl 3. 4. 1945 in se ni štel za jugoslovanskega državljana. Tožnika zato ni mogoče šteti za nadomestnega upravičenca po 11. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Zaradi razveljavljene posvojitve pa tožnika ni mogoče šteti niti za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami različnih pravnih vprašanj, povezanih z dokazno močjo sodbe Sodišča narodne časti Murska Sobota SNČ 61/45 z dne 8. 8. 1945, ki je bila izdana potem, ko je bilo obravnavano premoženje že ex lege podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a, ni izpolnil pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

7. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice, ki jih uveljavlja revident, posledice izpodbijanega akta, kar izhaja že iz samega besedila citirane odločbe ZUS-1. Taka pa je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 101/2011, X Ips 472/2011, X Ips 377/2012, X Ips 385/2011, X Ips 418/2012, X Ips 11/2013 in X Ips 89/2013). Zatrjevani poseg v osebnostne pravice v zvezi z narodnostjo bivšega lastnika, ki jo navaja revident, ni posledica izpodbijane odločbe, temveč aktov o podržavljenju, zakonitost katerih pa se v postopku denacionalizacije ne preizkuša (npr. sodba Vrhovnega sodišča I Up 1004/2001). Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti niti z navedbami o ponovni izgubi premoženja.

8. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Ur. l. DFJ, št. 2/45).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
23.05.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkzODkz