<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 61/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.61.2016

Evidenčna številka:VS1015503
Datum odločbe:23.03.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Celju) IV U 186/2015
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:DENACIONALIZACIJA
Institut:dovoljenost revizije - denacionalizacija - FIP - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije

Jedro

Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 490-28/2015/5 z dne 10. 9. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Mestne občine Velenje in odpravila odločbo Upravne enote Velenje, št. 321-140/93 z dne 4. 8. 2015, ter zavrnila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 3 k. o. ....

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sklicuje na stališča, ki jih je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014 glede uporabe drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) v zvezi s Pogodbo med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj iz socialnega področja (v nadaljevanju Finančna in izravnalna pogodba, skrajšano FIP) in na njeni podlagi sprejetimi predpisi. Navaja, da so za obravnavani primer bistvene okoliščine, da je bilo prejšnjemu lastniku premoženje podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ-a kot osebi nemške narodnosti in da je ta leta 1954 pridobil avstrijsko državljanstvo. Ker je prejšnji lastnik leta 1958 umrl v Avstriji, je pomembno še, da je pogoje za pridobitev odškodnine po FIP izpolnjevala njegova pravna naslednica žena A. A., ki je bila od leta 1954 avstrijska državljanka in je v Avstriji živela do svoje smrti v letu 1999.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

7. Revident trdi, da odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 85/2013 ne more pomeniti sodne prakse za vse prejšnje lastnike, ki so bili izseljeni ali so se izselili v tujino. Navaja, da gre pri tem za pravna vprašanja pravilne uporabe 10. člena ZDen v zvezi s FIP, konkretno pa za naslednja vprašanja: ali imata prejšnji lastnik in njegova pravna naslednica status upravičenca do denacionalizacije; ali je treba 10. člen ZDen uporabiti glede na okoliščine konkretnega primera; upravičenost razlage tujega predpisa in pravne narave potrdila, ki ga je v tem primeru izdala Republika Avstrija; namen pooblastila, ki ga je zakonodajalec upravnim organom dal z določbo drugega odstavka 10. člena ZDen; in ali presoja organa glede upravičenosti do odškodnine po pravu tuje države ne more biti podvržena niti verodostojnemu nasprotnemu dokazu s strani tuje države, ki drugače razlaga pravico iz pogodbe in s tem v zvezi sprejetih zakonov.

8. V citirani sodbi X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014 ter nato še v sodbah X Ips 267/2013 z dne 10. 3. 2015, X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015, X Ips 86/2013 z dne 3. 6. 2015, X Ips 94/2013 z dne 3. 6. 2015 se je Vrhovno sodišče opredelilo do vseh vprašanj, ki jih kot pomembna zastavlja revident, vključno z vprašanjem, ki zadeva način, na katerega se drugi odstavek 10. člena ZDen v zvezi s FIP uporablja na dejanske okoliščine posameznega primera, in sicer tako za prejšnjega lastnika kot tudi njegove pravne naslednike. Glede pravnih vprašanj, ki so v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, pa revizije ni mogoče dovoliti, saj niso več pomembna v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 3/2014 z dne 16. 12. 2015, X Ips 222/2015 in X Ips 228/2015 z dne 26. 8. 2015).

9. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena le, če ima izpodbijana odločitev hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem gre za dejanske posledice izpodbijane odločitve, ki jih mora, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010), izkazati revident. Navesti in izkazati mora, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in zakaj so te posledice zanj zelo hude. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti zgolj s splošnimi navedbami o veliki vrednosti obravnavanega premoženja in trditvami, da gre za poseg v pravico do poprave krivic in lastninsko pravico ter da je upravni organ odločal samovoljno.

10. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
21.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkyODQ4