<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 3/2014
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.3.2014

Evidenčna številka:VS1015312
Datum odločbe:16.12.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba (zunanji oddelek v Mariboru) II U 189/2013
Senat:Brigita Domjan Pavlin (preds.), Peter Golob (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:UPRAVNI SPOR - DENACIONALIZACIJA
Institut:dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - vrednost spora v uvodu revizije - zavrženje revizije

Jedro

Vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Če v uvodu revizije navedena sporna vrednost (t. i. punctum) v reviziji ni pojasnjena, niti ni razvidna iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, in iz katerega sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor št. 362-05-897/93/76 (7304) z dne 27. 8. 2012, v zvezi z odločbo tožene stranke št. 4902-1/2012/2-06411111 z dne 28. 2. 2013. Z navedeno odločbo prvostopenjskega organa je bila zavrnjena tožnikova zahteva za denacionalizacijo solastninskega deleža, ki ga je A. A. imel na nepremičninah parc. št. .. k. o. A. ter parc. št. 1, 2, 3 in 4 k. o. B., ter nepremičnin parc. št. 5 in 6 k. o. C., ki so bile podržavljene D. D. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pritrjuje razlogom tožene stranke, da sta prejšnja lastnika izpolnjevala pogoje za pridobitev odškodnine na podlagi določb Pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj iz socialnega področja (v nadaljevanju Finančna in izravnalna pogodba, skrajšano FIP) in na njeni podlagi sprejetih predpisov ter da zato upoštevaje drugi odstavek 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) nista upravičenca do denacionalizacije.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki in stranki z interesom. Slednja v odgovoru na revizijo primarno predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev. Stroškov revizijskega postopka ne priglaša.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr. odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

7. Kakšne so zahteve za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2008 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (npr. sklep X Ips 845/2007 z dne 26. 11. 2009), saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

8. Tak je tudi obravnavan primer, saj so vsa tri vprašanja, ki jih v reviziji kot pomembna pravna vprašanja zastavlja revident, že rešena v sodni praksi Vrhovnega sodišča, in sicer v sodbah Vrhovnega sodišča X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3. 2015, X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015 ter X Ips 86/2015 in X Ips 94/2013, obe z dne 3. 6. 2015. Revident namreč v reviziji izpostavlja naslednja vprašanja: (1) ali je FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za podržavljeno premoženje in se kot tak upošteva pri odločanju o upravičenosti do denacionalizacije, glede na to, da je to mednarodna pogodba, ki zavezuje le državi pogodbenici; (2) ali so oziroma v kakšnem obsegu so organi, pristojni za denacionalizacijo, pri presoji okoliščin po drugem odstavku 10. člena ZDen ob upoštevanju načela materialne resnice dolžni ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi šle upravičencu po tujih (avstrijskih) predpisih; ter (3) vprašanje upoštevanja tujih listin v postopku pred organi Republike Slovenije.

9. V navedenih sodbah je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je tudi FIP lahko podlaga za „izključitev osebe iz denacionalizacije“ na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je na podlagi te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje podržavljeno v Sloveniji,(1) torej če je izpolnjevala v FIP in njenih prilogah določene pogoje glede državljanstva, bivanja, izgube bivališča v povezavi z dogodki II. svetovne vojne in pogoj pregnanske škode. Pojasnilo je tudi vsebino in namen odškodnine po ZDen, ter opozorilo na ustaljeno sodno prakso, po kateri pravica dobiti odškodnino od tuje države (v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen) ni vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Zato tudi pri presoji izpolnjevanja pogoja po drugem odstavku 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačati odškodnino. V zvezi s tem je izrecno pojasnilo tudi, da upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po avstrijskih predpisih.(2) Navedlo je tudi razloge, zaradi katerih upravni organ, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, ni vezan na potrdilo avstrijskega Zveznega ministrstva za finance o tem, ali je določena oseba imela pravico do odškodnine oziroma je prejela odškodnino od Avstrije.(3)

10. Ker je torej na pravna vprašanja, s katerimi revident utemeljuje dovoljenost revizije, Vrhovno sodišče že odgovorilo (t. i. že rešena vprašanja), niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11. Revizije ni mogoče dovoliti niti po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ta pogoj ni izkazan na način, uveljavljen v sodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 137/2008 z dne 19. 3. 2008, X Ips 7/2010 z dne 24. 2. 2010, X Ips 11/2014 z dne 22. 1. 2014, X Ips 195/2015 z dne 18. 6. 2015). Dovoljenosti revizije iz razloga po tej določbi ZUS-1 revident ne uveljavlja izrecno, v uvodu revizije pa navaja sporno vrednost (t. i. punctum) v znesku 138.615,72 EUR. Tega zneska v reviziji ne utemelji. Iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, ne pa tudi v uvodu revizije navedena sporna višina vrednosti.

12. Ker pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Prim. npr. 16. do 21. točko sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 85/2013.

(2) Gl. npr. 33. do 39. točko sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 85/2013.

(3) Gl. npr. 44. točko sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 85/2013.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwODEy