<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 246/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.246.2015

Evidenčna številka:VS1015183
Datum odločbe:26.08.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 265/2015
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
Področje:UPRAVNI SPOR - RAZLASTITEV
Institut:dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije

Jedro

Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.

Revidentkine navedbe, da izpodbijana odločitev v upravnem sporu zanjo pomeni izgubo lastninske pravice z odločbo upravnega organa, ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločbe, izdane v razlastitvenem postopku.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica, št. 352-11/2014-22 z dne 3. 10. 2014, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35020-34/2014-3-00641110 z dne 12. 1. 2015. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta v 1. točki izreka v korist razlastitvene upravičenke Občine Bled za obstoječo kategorizirano javno pot JP ... razlastil nepremičnino parc. št. ... k. o. ... v izmeri 108 m², ki je v lasti revidentke; v 2. točki izreka je odločil, da ugasnejo stvarne služnosti nujne poti; v 3. točki izreka, da ugasneta zemljiški dolg v znesku 250.000,00 EUR ter vrstni red za pridobitev lastninske pravice; v 4. točki izreka je zavrnil revidentkin predlog, da se izvede dokaz z ogledom in izvedencem; v 5. točki izreka je odločil, da se v zemljiški knjigi zaznamuje izbris zaznambe razlastitvenega postopka, izbris stvarnih bremen in bremen prost prenos lastninske pravice v korist Občine Bled; v 6. točki izreka pa o rokih za sklenitev sporazuma o odškodnini ter v 7. točki izreka o stroških postopka.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja v reviziji, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

7. Z navedbami, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ker je lastninska pravica najmočnejša pravica stvarnega prava, razlastitev pa skladno z 69. členom Ustave RS občutljivo področje ustavnega prava, revidentka ni izkazala dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Z navedenimi trditvami namreč ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, kot je pojasnjen v 6. točki te obrazložitve, saj ni konkretno in jasno navedla, katero je tisto pravno vprašanje v zvezi z lastninsko pravico oziroma razlastitvijo, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni navedla, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo, oziroma ni pojasnila, na kakšen način je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

8. Dovoljenost revizije uveljavlja tudi iz razlogov po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

9. V obravnavani zadevi revidentka zelo hude posledice utemeljuje z navedbami, da izpodbijana odločitev v upravnem sporu za stranko pomeni izgubo lastninske pravice z odločbo upravnega organa. Zgolj s takšnimi navedbami pa ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba. Vrhovno sodišče ob tem še poudarja, da je razlastitev dovoljena tako po Ustavi RS kot po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1), ki natančno določa postopek razlastitve in sklenitve sporazuma med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi odprave posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve (prim. X Ips 74/2010). Revidentka tako tudi izpolnjenosti pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

10. Ker revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1Mjcz