<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 195/2013
ECLI:SI:VSRS:2013:X.IPS.195.2013

Evidenčna številka:VS1014466
Datum odločbe:14.11.2013
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 660/2012
Senat:Martina Lippai (preds.), Peter Golob (poroč.), Marko
Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:zavrženje revizije - dovoljenost revizije - plačilo za program vrtca - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice

Jedro

Ker pravno vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni neposredno povezano z odločitvijo v upravnem sporu, ni podan razlog za dovoljenost revizije iz druge alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Ker revidentka ni navedla konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile posledice izpodbijane odločitve zanjo zelo hude, tudi ni podan utemeljen razlog iz tretje alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine Brežice, št. 602-29/2011-2 z dne 9. 12. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil: da se odpravi njegova odločba, št. 602-29/2011-1 z dne 23. 6. 2011 (1. točka izreka); da se tožnici določi polno plačilo vrtca za otroka A. A. (2. točka izreka); da se polno plačilo uveljavi s 1. 4. 2011 in velja do 31. 12. 2011 (3. točka izreka); da razliko med višino plačila za program vrtca, ki jo je tožnica plačevala od 1. 4. 2011 do izdaje te odločbe ter višino plačila za program vrtca, ki se tožnici določi s to odločbo, opravi vrtec tako, da razliko upošteva pri izdaji računa - položnice za storitve do 30. 6. 2012 (4. točka izreka); da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 602-29/2011 z dne 2. 4. 2012, revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up 1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up 1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up 1808/08 z dne 27. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišče prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega (ali podzakonskega) besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8. Prvo postavljeno pravno vprašanje v reviziji: „ali je mogoče tožničino ravnanje, ko na vlogo za znižano plačilo vrtca ni navedla dveh prevoznih sredstev, ki jih je sicer kupila, zavarovala in uporablja v okviru svoje dejavnosti kot samostojna podjetnica ter ju imela tudi zabeležene v osnovnih sredstvih svojega s. p., mogoče šteti kot navajanje neresničnih podatkov, zaradi česar bi prišlo do uporabe 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih“, glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, ni vprašanje, od katerega bi bila neposredno odvisna odločitev v obravnavani zadevi. Iz potrdila UE Brežice z dne 5. 12. 2011 (ki ima značaj javne listine) namreč izhaja, da je imela tožnica obe vozili, ki ju ni navedla v vlogi za znižanje plačila vrtca z dne 8. 3. 2011, do dne 24. 10. 2011 registrirani na ime B. B. kot fizične osebe, od navedenega datuma dalje pa na svoj s. p. Na tako ugotovljenem dejanskem stanju temelji odločitev upravnih organov in prvostopenjskega sodišča, dejansko stanje pa ne more biti predmet preizkusa v postopku revizije po ZUS-1 (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

9. Kakšne so posledice takega ravnanja pa je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 9. in 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (v nadaljevanju Pravilnik), na katerih temelji izpodbijana odločitev. V 9. členu Pravilnika je med drugim določeno, da se premoženje družinskih članov in njegova vrednost ugotavljajo na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na obrazcu, v 24. členu pa, da je vlagatelj prošnje materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi, če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov pa določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. Iz navedenih jasnih in nedvomnih določb Pravilnika izhaja, da je za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren vlagatelj prošnje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in jasne določbe pravilnika, na kateri temelji izpodbijana odločitev, po presoji Vrhovnega sodišča prvo postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10. Drugo postavljeno pravno vprašanje, ki nanaša na možnost oziroma dovoljenost dokazovanje (ne)resničnosti potrditve v javni listini - 171. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, pa je vprašanje, ki ne sproža posebnih dilem v teoriji in praksi. Da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena izhaja neposredno že iz branja določbe prvega odstavka 171. člena ZUP. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je dokazovanje neresničnosti potrditve dejstev v javni listini stvar posebnega postopka, ne pa obravnavanega upravnega spora, pa je skladno s teorijo in upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba X Ips 1422/2005).

11. Izpostavljeni vprašanji tako nista pomembni pravni vprašanji, s katerima bi revidentka izkazala izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12. Tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010). Opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, mora revident tudi izkazati.

13. Revidentka v obravnavanem primeru zelo hude posledice utemeljuje s pavšalno navedbo, da bo močno poseženo v premoženjsko stanje in celo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih treh otrok, saj gre za vrnitev zneskov, ki na letni ravni predstavljajo visok skupni znesek.

14. Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revidentka zgolj s pavšalnimi navedbami, ne da bi na ustrezen način izkazala, da bi plačilo za program vrtca zanjo dejansko predstavljalo prehudo breme, zaradi katerega bi bilo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih otrok, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

15. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

16. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

17. O prošnji tožeče stranke za taksno oprostitev Vrhovno sodišče ni odločalo, saj je bila revidentka že na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča I U 660/2012 z dne 14. 6. 2012 v celoti oproščena plačila sodnih taks, kar zajema tudi plačilo sodne takse za revizijo.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 24.
Datum zadnje spremembe:
29.01.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxNzU2