<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 328/2015
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.328.2015

Evidenčna številka:VS1015443
Datum odločbe:02.03.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) II U 13/2013
Senat:Peter Golob (preds.), Nataša Smrekar (poroč.), mag. Tatjana Steinman
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tej zahtevi ni zadostil. Svoje vprašanje namreč gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve. Taka vprašanja po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ne vplivajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Upravne enote Slovenj Gradec št. 330-167/2011-41 z dne 8. 10. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije (v nadaljevanju stranka z interesom) razlastijo nepremičnine v lasti revidenta v tam navedenem obsegu (1. točka izreka); da z dokončnostjo odločbe razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico in posest na nepremičninah (2. točka izreka); ter da se po pravnomočnosti odločbe v zemljiški knjigi izvede izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka in vpis lastninske pravice v korist razlastitvene upravičenke (3. in 4. točka izreka). V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za razlastitev revidentovih zemljišč po 19. členu Zakona o javnih cestah (ZJC-B). Po teh zemljiščih namreč poteka del obstoječe državne ceste RT-932/6924, ki je rekonstruirana in po njej poteka cestni promet. Tožena stranka je z odločbo, št. 35020-20/2012-MOP-6 z dne 12. 12. 2012, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijske razloge iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

3. Revizija je bila vročena v odgovor toženi stranki in stranki z interesom. Odgovor je vložila le stranka z interesom. V odgovoru se strinja z razlogi izpodbijane sodbe in predlaga zavrnitev revizije. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje. Kot pomembno navaja pravno vprašanje o tem, ali za uvedbo postopka razlastitve zadošča zavrnitev ponudbe razlastitvenega upravičenca, če ta ni skladna z vrsto in višino odškodnine, ki jo je določil s strani razlastitvene upravičenke angažiran cenilec. Neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje utemeljuje s sklicevanjem na odločbi U 474/2007 in U 497/2006, ki ju prilaga. V zvezi s tem navaja, da je sodišče prve stopnje v teh odločbah sprejelo stališče, da je predhodni postopek sporazumevanja obvezen in da mora biti izveden pravilno, ter da glede na določbo četrtega odstavka 19. člena ZJC-B preverjanje ponudbe sodi v fazo uvedbe razlastitvenega postopka.

7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tej zahtevi ni zadostil. Svoje vprašanje namreč gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve. Taka vprašanja po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ne vplivajo.(1)

8. V obravnavani zadevi je, kot izhaja iz listin, ki jih je reviziji priložil revident (poročilo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin (A34) in izvedeniško mnenje (A35), oba z dne 25. 1. 2001), izvedenec na podlagi 105. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1)(2) in Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju Enotna metodologija) ocenil vrednost nepremičnin in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, v skupni vrednosti 55.304,98 EUR. To vrednost je cenilec opredelil kot varianto A odškodnine. V nadaljevanju je ocenil še vrednost posekane lesne mase in tako dobljeno vrednost opredelil kot varianto B odškodnine. V predhodnem postopku sporazumevanja je bila revidentu ponujena odškodnina v ocenjenem znesku po varianti A, ki zajema nadomestilo za stroške nakupa zemljišča, nadomestilo za stroške osnovanja gozda, odškodnino zaradi izgube donosa lesa (to je vrednost nepremičnine) in stranske stroške razlastitve. Zato ne drži revidentova trditev, na kateri gradi svoje vprašanje, da mu ni bila ponujena odškodnina, kot jo je določil sodni izvedenec. V posledici tega njegovo vprašanje na odločitev v tej zadevi ne vpliva. Ob tem se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do vprašanja, ali je za izpolnitev procesne predpostavke po 97. členu ZUreP-1 v postopkih razlastitve po 19. členu ZJC-B razlastitveni upravičenec pri posredovanju ponudbe za odkup sploh vezan na cenitev sodnega izvedenca. V pojasnilo revidentu še dodaja, da 11. člen Enotne metodologije določa, da se čisti donos, to je vrednost posekane lesne mase, odšteje od vrednosti gozdov, in da je v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ali revidentu pripada tudi odškodnina za posekano lesno maso, le vprašanje primernosti in ustreznosti odškodnine. To vprašanje pa presega obseg odločanja v razlastitvenem postopku (kar je pravilno revidentu pojasnilo že sodišče prve stopnje), saj se o tem odloča v posebnem sodnem postopku določitve odškodnine.(3)

9. Glede na obrazloženo revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

10. Revident tudi ni izkazal neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje. Odločbi, na kateri se sklicuje, se nanašata na drugačno dejansko in materialnopravno podlago. V njima je bilo sporno, ali je bil postopek predhodnega sporazumevanja, zaradi nejasnosti glede vročitve ponudbe, sploh (formalno) pravilno izveden. V teh odločbah tudi ni podlage za revidentov pravno zgrešen zaključek, da naj bi sodišče sprejelo stališče, da preverjanje ponudbe sodi v fazo uvedbe razlastitvenega postopka.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijanega akta kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12. Njegove navedbe o tem, da gre za zaščiteno kmetijo, da je obstoječa cesta edina prometna povezava, ki jo rabi za gospodarjenje z gozdovi, ki naj bi bili ključni vir prihodkov kmetije, in da je z odvzemom lastninske pravice na zemljiščih, ki so del te ceste, onemogočen dostop do njegovih gozdov in s tem gospodarjenje z njimi, kar pomeni propad njegove kmetije, glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča(4) za izkazanost zelo hudih posledic ne zadoščajo. To, da bo moral prevoze opravljati pod določenimi pogoji, ki jih določa režim javne ceste, namreč ne izkazuje, da je onemogočen dostop do gozdov in da razlastitev zemljišč, ki so (le) del te javne ceste, vodi v propad njegove kmetije.

13. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

15. Navedbe stranke z interesom v odgovoru na revizijo niso pripomogle k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj s sklepi VSRS, kot npr.: X Ips 393/2011, X Ips 92/2012, X Ips 357/2013, X Ips 251/2014, X Ips 30/2015, X Ips 92/2015 in drugi.

(2) Ta v drugem dostavku med drugim določa, da odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo.

(3) Glej odločbo VSRS X Ips 115/2009 z dne 7. 10. 2009.

(4) Glej odločbe VSRS, kot npr.: X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 148/2010, X Ips 215/2011, X Ips 355/2011, X Ips 313/2015 in druge.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 105.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkyNjg0