<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 484/2011
ECLI:SI:VSRS:2013:X.Ips.484.2011

Evidenčna številka:VS1014118
Datum odločbe:23.01.2013
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 614/2010
Senat:
Področje:DRUŠTVA - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - registracija društva - svet invalidskih organizacij - konkretiziranost posledic - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije

Jedro

Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

S svojimi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2011, X Ips 163/2012) bi moral navesti ne le kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, temveč tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude in seveda to tudi izkazati. Revident tega ni storil, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enotes Ljubljana, št. 215-1118/2007-29 (21007) z dne 19. 9. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2152-37/2008/28 (134-13) z dne 31. 3. 2010. Prvostopni organ je z navedeno odločbo odločil, da se pritožbi revidenta ugodi (1. točka izreka); da se sklep Upravne enotes, št. 215-1118/2007-18 (21007) z dne 23. 7. 2008, o ustavitvi postopka registracije Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije po določbah Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) odpravi in nadomesti s to odločbo (2. točka izreka); da se zahteva Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije za registracijo Nacionalnega sveta po določbah ZDru-1 zavrne (3. točka izreka) in da stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo z dne 31. 3. 2010 v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS, Oddelka v Celju, št. U 314/2008-14 z dne 16. 12. 2009 pritožbo revidenta zoper navedeno prvostopno odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (primer Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 200, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranki izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bilo odločeno, da se njegova zahteva za registracijo po določbah ZDru zavrne. V tej odločbi revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti revidentova navedba, da je odločilna vrednost spora 21.000 EUR, ki jo je navedel v tožbi in temu po navedbah revizije tožena stranka in Upravno sodišče nista nasprotovala.

7. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po ZUP po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012).

9. Tako vprašanje, vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnave zadeve, pa izpostavlja tudi revident. Dovoljenost revizije po citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 namreč utemeljuje s pravnim vprašanjem: „ali lahko Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS) v smislu Zakona o invalidskih organizacijah pridobi pravno osebnost na podlagi določil Zakona o društvih. Drugače povedano: ali sme sodišče brez ustrezne pravne podlage prepovedi združevanje na podlagi Zakona o društvih in Ustave z obrazložitvijo, da če s posebnim predpisom združevanje ni izrecno dovoljeno, se zveza ne sme ustanoviti.“

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s to navedbo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal.

11. Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja in po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Revident je v zvezi s tem navedel, da ima izpodbijana odločitev zanj hude posledice, odvzeta mu bo pravna osebnost in to retroaktivno, brisan bo iz registra društev, vrniti bo moral davčno številko, očitno bodo prenehala tudi delovna razmerja pri njem zaposlenih oseb, prenehalo pa bo članstvo v mednarodnih organizacijah.

14. S temi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2011, X Ips 163/2012) bi moral navesti ne le kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, temveč tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude in seveda to tudi izkazati. Revident tega ni storil, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

15. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/1, 83/2-2, 83/2-3
Datum zadnje spremembe:
11.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1MjUz