| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| Sodba I Ips 36893/2010-423 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 13.03.2014 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankciji | V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen. |
| VSRS Sodba I Ips 42238/2012 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 02.10.2018 | kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodek | Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila... |
| VSRS Sklep I Ips 8618/2011-313 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 02.10.2017 | popravni sklep - pisna pomota v številki - uradna dolžnost sodišča | Vrhovno sodišče s popravnim sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP, lahko po uradni dolžnosti popravi očitno pisno pomoto. |
| VSRS Sodba I Ips 28459/2011-126 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 12.06.2014 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - goljufija - ponareditev ali uničenje poslovnih listin | V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist. |
| VSRS Sklep X Ips 316/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 08.04.2015 | dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo - pomembno pravno vprašanje - rekonstrukcija ali novogradnja - dela na obstoječem objektu - načelo zakonitosti - zelo hude posledice niso izkazane | Vprašanje rekonstrukcije ali novogradnje ni konkretizirano in temelji na očitno napačni predpostavki, da bosta obstoječa objekta v celoti odstranjena, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.Vprašanje uporabe prostorskega akta, ki v času odločanja upravnega organa prve stopnje še ni veljal, je vprašanje na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006, X Ips 224/2007, X Ips 496/2010 in druge). V odločbah I Up 1341/2003, X Ips 1484/2006, X Ips 224/2007, I Up 142/2011, X Ips 152/2011 in I Up 23/2013 pa je Vrhovno sodišče tudi že pojasnilo, da se v upravnem sporu presoje zakonitosti upravnega akta, zakonitost upravnega akta presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje. |
| VSRS Sodba I Ips 7620/2010-184 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 17.07.2014 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov | Policija je s hrambo profila DNK obsojenca, kljub temu, da je bil kazenski postopek proti njemu kot mladoletniku že ustavljen, nedopustno posegla v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave. |
| Sklep X Ips 249/2010 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 23.06.2011 | dovoljenost revizije – izvozna nadomestila za kmetijske proizvode – obnova upravnega postopka – vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno pravno vprašanje | Vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, ko je sporna pravilnost uporabe obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva po ZUP. Pomembnega pravnega vprašanja v zvezi z obnovo postopka pa revidentka ni izpostavila. |
| VSRS Sklep X Ips 328/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 02.03.2016 | dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane | Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident tej zahtevi ni zadostil. Svoje vprašanje namreč gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve. Taka vprašanja po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ne vplivajo. |
| VSRS Sklep X Ips 228/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 26.08.2015 | dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - zavrženje revizije | Vrhovno sodišče je na pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident (tj. pomen FIP za razlago določbe drugega odstavka 10. člena Zden), že odgovorilo v sodbah X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3.2015 in X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015. |
| Sklep II DoR 245/2011 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.07.2011 | predlog za dopustitev revizije - odškodnina – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije | Odločitev sodišča druge stopnje temelji na kriterijih, ki jih je treba uporabiti in so se po ugotovitvi protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO oblikovali v sodni (npr. II Ips 198/2010) in ustavnosodni (npr. Up-2965/08) praksi. |
| Sklep X Ips 91/2011 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 19.05.2011 | carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – vprašanje, bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja odstranitve blaga izpod carinskega nadzora | Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in špediterju – pravna oseba)... |
| Sklep X Ips 484/2011 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 23.01.2013 | dovoljenost revizije - registracija društva - svet invalidskih organizacij - konkretiziranost posledic - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije | Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
S svojimi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega... |
| Sklep X Ips 13/2010 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 07.07.2010 | obračun carinskega dolga - dovoljenost revizije - odločitev v obnovljenem postopku - neenotnost prakse sodišča prve stopnje - odstop od prakse v zadevi, ki ni predmet presoje - združitev zadev - odstop od stališča sodišča Evropskih skupnosti | Navedbe tožeče stranke o neenotni praksi prvostopenjskega sodišča glede uporabe 1. in 2. točke 260. člena ZUP pri uvedbi obnove postopka ter navedbe glede razmerja med določbami ZUP o obnovi postopka in določbami Carinskega zakona o naknadnem obračunu carinskega dolga, po presoji revizijskega sodišča glede na vsebino obravnavanih primerov niso bistvene za odločitev, zato z njimi tožeča stranka tudi ne more uspešno izkazati pogojev za dovoljenost revizij. S takšnimi navedbami tožeča stranka namreč problematizira pravilnost uvedbe obnove postopka, medtem ko gre v obravnavanih primerih za odločitev v obnovljenem postopku. |
| Sodba IV Ips 31/2009 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 23.11.2009 | postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa | Sodišče, ki v postopku o prekršku odloča o zahtevi za sodno varstvo, najprej preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj) in preveri, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje), šele nato zahtevo za sodno varstvo presoja vsebinsko, pri čemer po uradni dolžnosti presodi tudi taksativno naštete postopkovne kršitve (62.a člen ZP-1). |
| Sodba II Ips 268/2012 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 03.10.2013 | neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nastanek terjatve - zapadlost terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka | V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primerih, kot je konkretni, do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj (primerjaj II Ips 808/2007, VSL I Cp 723/2010, VSL I Cp 2527/2009). Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti, še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. Ker tožnika nepremičnino, v katero sta vlagala, še vedno uporabljata, še nista prikrajšana in je zato njun zahtevek preuranjen. |
| Sklep X Ips 63/2010 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 22.04.2010 | dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti – prava vrednost carinskega blaga - združitev | Morebiten odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse v neki posamični zadevi ne omogoča dopustitve revizije v zadevi, ki od ustaljene sodne prakse ne odstopa. |
| Sklep X Ips 51/2013 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 18.04.2013 | dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - iztek prekluzivnega procesnega roka - praznik, ki ni dela prost dan - že rešeno pravno vprašanje - neizkazanost zelo hudih posledic - zavrženje revizije - združitev postopka | Ker gre pri obravnavanih revizijah za povsem enako vprašanje, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno, in ker sta isti tudi stranki spora, ki sta bili z odločitvijo že seznanjeni, pa čeprav šele po vložitvi obravnavanih revizij, Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP – ocenjuje, da vsebinsko odločanje o povsem enakem vprašanju ni več potrebno. Ponovno odločanje o že rešenem vprašanju namreč ne bi pomenilo odločanja o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ker odločitev o postavljenem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, in ker je s seznanitvijo z odločitvijo v identični zadevi odpadel tudi individualni interes revidenta za ponovno vsebinsko odločanje, Vrhovno sodišče zaključuje, da vprašanje, ki ga v obravnavanih revizijah izpostavlja revident, ni več... |
| VSRS Sklep X Ips 222/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 26.08.2015 | dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije | Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Revident ni izkazal zatrjevanega dostopa od sodne prakse, saj ni navedel, glede katerega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni pojasnil v čem, naj bi bila dejanska in pravna situacija v obravnavani zadevi sploh primerljiva z zadevam, na katere se sklicuje. |
| Sklep X Ips 11/2009 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 19.03.2009 | revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naravi | Vrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi. |
| Sklep X Ips 128/2014 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 19.06.2014 | carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - že rešeno pravno vprašanje - vsebinski revizijski razlog, ne razlog za dovoljenost revizije - dejanska vročitev tranzitne deklaracije - namembni carinski urad - navodila naročnika | Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, so v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.Delodajalec je po 203. členu CZS lahko odgovoren za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Ni pomembno, ali je prevoznik ravnal po lastni volji ali po navodilih koga drugega.Ker se je prevoznik nedvomno dejansko seznanil s tranzitnim postopkom, so pogoji drugega odstavka 96. člena CZS izpolnjeni, saj je revident blago sprejel in je vedel, da je v skupnostnem tranzitu, nato pa ga odpeljal v Italijo namesto na označen namembni kraj v Avstrijo. Da je odgovornost prevoznika solidarna, jasno izhaja iz 213. člena CZS. |
