| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| Sodba I Ips 36893/2010-423 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 13.03.2014 | bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankciji | V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen. |
| VSRS Sodba I Ips 42238/2012 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 02.10.2018 | kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodek | Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila... |
| VSRS Sklep I Ips 8618/2011-313 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 02.10.2017 | popravni sklep - pisna pomota v številki - uradna dolžnost sodišča | Vrhovno sodišče s popravnim sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP, lahko po uradni dolžnosti popravi očitno pisno pomoto. |
| VSRS Sodba I Ips 43745/2012 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 01.02.2018 | kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - nasilno in drzno vedenje - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - aktivno ravnanje - objektivna in subjektivna identiteta - isti historični dogodek - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja | V konkretnem primeru je potrebno presoditi, ali je podana objektivna identiteta med prekrškom, opisanem v plačilnem nalogu in kaznivim dejanjem, kot je opisan v izreku pravnomočne sodbe, torej, ali so dejstva, ki sta jih ugotovili sodišče in prekrškovni organ in so bila podlaga za njuno odločitev, ista ali bistveno enaka. Pri tem pravna kvalifikacija dejanj in namen varstva posamezne norme sama zase nista pomembna oziroma na presojo, ali gre za isto stvar, ne vplivata. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da se v konkretnem primeru dispoziciji obravnavanih zakonskih norm (drugi odstavek 6. člena ZRJM-1 in prvi odstavek 123. člena KZ-1) ne prekrivata, saj je pri prekršku inkriminiran sam udarec in telesna poškodba ni njen zakonski znak, pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe pa je posledica - huda telesna poškodba bistveni znak tega kaznivega dejanja, čemur sledi tudi različen konkretni opis obeh dejanj. V opisu prekrška je sicer navedeno, da je obdolženec oškodovanca... |
| VSRS Sodba I Ips 59453/2013 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 29.11.2018 | kaznivo dejanje prikrivanja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev | Ker Okrajno sodišče v Trbovljah ocenjuje za isto časovno obdobje neugotovljen dan poleti leta 2012 in neugotovljen dan v letu 2012, je tako vprašljiv zaključek sodišča v obravnavani zadevi, zakaj potem ni enotno časovno obdobje, poletje med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012. Isto velja glede enotnosti kraja storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in tistih po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem. Glede pravilnosti dejanskih ugotovitev, pomembnih za pravilno pravno presojo obstoja pogojev po prvem odstavku 54. člena KZ-1, ki narekujejo uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom, zato je na podlagi 427. člena ZKP pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. |
| VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 09.05.2017 | kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idem | V opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka. |
| VSRS Sodba I Ips 51642/2012-54 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 14.05.2015 | zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kolektivno kaznivo dejanje – nadaljevano kaznivo dejanje | V zahtevi za varstvo zakonitosti, razen zatrjevanja, da je bil obsojenec za enako dejavnost že spoznan za krivega z dvema sodbama, vlagatelj ne navaja, katera posamezna izvršitvena dejanja v okviru kolektivnega kaznivega dejanja glede na čas storitve sodijo v časovni okvir že razsojene stvari, niti ne dejstev in okoliščin na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre v obravnavanem primeru za isti historični dogodek. Sodišče pa glede na razlago 424. člena ZKP ni dolžno samo preizkušati, ali so bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, saj bi to pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, ki je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke. |
| VSRS Sodba I Ips 12608/2014-237 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 16.02.2017 | kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev | Že razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer – kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve. |
| VSRS Sodba I Ips 22153/2014 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 07.12.2017 | kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - prekršek nasilnega in drznega vedenja - plačilni nalog | Načelo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) se nanaša tudi na primere, ko je bil za prekršek predhodno izdan plačilni nalog.
Abstraktna primerjava dispozicij obeh kaznovalnih norm in različna pravna opredelitev na presojo, ali je med opisanima ravnanjema podana objektivna identiteta, nima vpliva.
Primerjava opisov prekrška in kaznivega dejanja pokaže, da postopek o prekršku in kazenski postopek izhajata iz istega historičnega dogodka oziroma življenjskega primera, hkrati pa so dejstva, ki jih vsebuje opis kaznivega dejanja, v bistvenem enaka dejstvom, ki izhajajo iz opisa prekrška. |
| VSRS Sodba I Ips 244/2015-39 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 18.02.2016 | kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – nadaljevano kaznivo dejanje | V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historičen dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na pozneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen. |
