Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6812cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sklep I R 93/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.08.2016določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča -
Sklep I R 73/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.05.2010spor o pristojnosti – gospodarski spor – medsebojno pravno razmerje samostojnih podjetnikov posameznikov – pridobitna dejavnost – stvarna pristojnostV tej zadevi gre za gospodarski spor, ker ta izvira iz medsebojnih pravnih razmerij dveh samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njunih pridobitnih dejavnosti. Pri tem ni relevantno, da je tožencu med tem prenehal status samostojnega podjetnika. Za sojenje je zato pristojno okrožno sodišče.
VSRS sklep I R 151/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.01.2015določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev pravd za skupno obravnavanjeRazlog za delegacijo je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje sodišča, na katerega je predlagan prenos pristojnosti, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev obravnavanja ali zmanjšanja stroškov postopka.
VSRS Sklep I R 138/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.01.2015delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravdNesmotrno bi bilo, da bi v ločenih postopkih o v veliki meri skupnih pravnih in dejanskih vprašanjih odločala različna sodišča.
VSRS Sklep I Kr 6439/2017-70Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenjaZgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
VSRS Sklep I Kr 52209/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.12.2017krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanjaNapačno je stališče zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer se sodišče sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 15887/2017 z dne 25. 5. 2017. V citirani zadevi je bila procesna situacija, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o sporu o pristojnosti, drugačna, saj je bil kompetenčni spor sprožen v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP in torej zahteva za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V obravnavanem primeru pa je tožilstvo že podalo zahtevo za preiskavo, s čimer je zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenega M. K. tudi že zaslišal. Zahtevo za izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja pa ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo kazenskega postopka, saj se na podlagi tako pridobljenih dokazov tožilstvo...
VSRS Sklep I Kr 42208/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.11.2017prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - obseg odločanjaZgolj domneva, da bo Višje sodišče v Ljubljani v zvezi z razlago določbe 398. člena ZKP zavzelo drugačno pravno stališče, kot se zanj v pritožbi zavzema obdolženčeva obramba, ne more predstavljati drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče.
VSRS Sklep I Kr 15/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.05.2016krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - zakonska analogija - pravna praznina - izvršitev globePredpostavka za uporabo zakonske analogije je pravna neurejenost konkretnega dejanskega stanu, torej pravna (zakonska) praznina.
VSRS Sklep I Kr 10796/2009-76Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.11.2015prenos krajevne pristojnosti - obnova kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - izločitev sodnika - izločitveni razlogDodaten izločitveni razlog iz tretjega odstavka 412. člena ZKP se nanaša na sodnika, ki je sodil na prvi stopnji (zato tak sodnik ne more odločati o zahtevi za obnovo postopka v isti zadevi), ne pa tudi na prepoved sodelovanja sodnikov pritožbenega sodišča, ki so odločali o pritožbi zoper sodbo v prejšnjem postopku.
Sodba I Kp 9482/2009-120Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.03.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodbaČe je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno.
VSRS Sklep I Kp 64123/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2019relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - bistvena kršitev določb postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - oprostilna sodba - seja senata sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaČe je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov v spisu), krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče je vse dokaze izvajalo na glavni obravnavi, kjer je večkrat zaslišalo priče in tudi izvedence ter zaključilo, da zaradi številnih nejasnosti glede obstoja pomembnih dejstev, ki so tudi posledica neprepričljivosti prič in nasprotij med njihovimi izjavami ter ob upoštevanju izvedenskih mnenj, v konkretnem primeru obtožencu dejanja ni mogoče dokazati z zadostno stopnjo verjetnosti, to je z gotovostjo, kar se za izrek obsodilne sodbe zahteva. Pritožbeno sodišče pa je na seji senata te iste dokaze ocenilo kot prepričljive in kot take, da brez slehernega dvoma zadoščajo za obsodbo, pri čemer se z dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovilo in v sodbi...
VSRS Sodba I Kp 61453/2011-102Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.12.2015meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačilaDelavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
Sklep I Kp 3694/2010-116Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.11.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokaza - mnenje CFP - zbiranje obvestil od osumljenca - izjava osumljenca - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje – obravnava pred sodiščem druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaObravnavo pred sodiščem druge stopnje se opravi samo, če je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove ali ponoviti že izvedene dokaze, in če so podani opravičeni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo.
VSRS Sklep I Kp 33642/2014-190Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.05.2015kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepaIzrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
Sodba I Kp 27041/2010-74Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.04.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče – malomarnost – odločba o kazenski sankciji - prehod za pešcePrispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče obtoženca ne ekskulpira. Obtoženčeva vožnja ni bila v skladu s predpisi (približevanje prehodu za pešce, kjer ima pešec absolutno prednost, brez potrebne previdnosti in prilagoditve hitrosti), zato tudi protipredpisno ravnanje pešca (ki je tudi sam opustil potrebno previdnost pri prečkanju ceste) ne izključuje obtoženčeve odgovornosti.
VSRS Sodba in Sklep I Kp 20194/2012-166Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.12.2014bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaKo sodišče druge stopnje spremeni oprostilno sodbo v obsodilno, mora v sodbi ugotoviti in tudi obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki izhajajo iz izreka sodbe in pomenijo dejanski temelj sodbe, torej vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo (359. člen ZKP) in morajo biti tako navedena tudi v pisni obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, v kateri pojasni, zakaj šteje, da je pritožba državnih tožilcev utemeljena, hkrati pa navede dejstva, ki so potrebna za utemeljitev presoje o ugotovljeni krivdi obtožencev.
Sklep I Kp 20194/2012-11Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.10.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje – kontrolna funkcija sodišča druge stopnje – izvajanje dokazov – načelo neposrednosti – pravice obrambe - zaslišanje priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih – nedovoljen dokaz – razlogi za sum - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanjaSodišče druge stopnje je tisto, ki mora v okviru svoje kontrolne funkcije izvesti dokaze na obravnavi, saj samo odloči katere dokaze bo izvedlo zato, da bo preizkusilo v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Povedano drugače, kontrolna funkcija sodišča druge stopnje, ko se odloči, da opravi obravnavo zaradi presoje pravilnosti dejanskega stanja v sodbi sodišča prve stopnje in utemeljenosti vložene pritožbe, je ravno v tem, da po neposredni izvedbi tistih dokazov, o katerih je podvomilo v pravilno oceno, presodi, ali so dokazi pravilno ocenjeni in na podlagi njih sprejeti pravilni dokazni zaključki.
VSRS Sklep I Kp 14183/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.07.2017izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristanskostSodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa.
Sodba I Kp 10732/2010-53Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.12.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum – anonimna prijava - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – hramba z namenom prodaje – zmotna ugotovitev dejanskega stanjaUgotovitev, da je podan pravni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, se lahko opira na vsebino anonimnega pisma, potrjeno z obvestili, ki jih je zbrala policija od znanih oseb v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
Sklep I Kp 1/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.03.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položajSpravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.

Izberi vse|Izvozi izbrane