Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6993cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 19/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odškodnina - krivdna odgovornost - soprispevek - deljena odgovornostPrva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten. Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
VSRS Sklep VIII Ips 70/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - individualni odpust - presežni delavci - kriterijiDelodajalec v primeru individualnih odpustov ni dolžan uporabiti kriterijev, razen, če je s kolektivno pogodbo to izrecno določeno ali pa če sam oblikuje kriterije, ki jih bo uporabil pri izbiri. Zakon ne določa, da mora delodajalec kriterije objaviti. Edina zahteva v tem primeru je - oblikovala pa jo je sodna praksa - da morajo biti kriteriji, ki jih uporabi, primerni, torej ne nedoločni ali taki, da jih ne bi bilo mogoče vrednotiti ter objektivni in uporabljeni enako za vse delavce, ki se jih primerja med sabo. Kriterij "strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti" ne zajema samo strokovne izobrazbe (zato je zmotno stališče, da bi že samo ta kriterij zadoščal za izbiro), pač pa tudi usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja. Toženka ni ravnala nezakonito, ker je ta kriterij razdelila na tri "podkriterije". Obe sodišči sta spregledali, da kriterij ne zajema le strokovne izobrazbe in da ocena ključnih opravil...
VSRS Sodba VIII Ips 5/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcijeNamen odpravnine je odmena za prenehanje poslovodne funkcije zaradi odpoklica ali druge oblike prenehanja poslovodne funkcije pred potekom mandata in hkrati za izgubo zaposlitve. Tožniku je po predčasni razrešitvi delovno razmerje pri toženki formalno prenehalo. Vendar položaj, ki ga je tožnik pridobil s sklepom, da se imenuje za pooblaščenca uprave toženke, da zanjo osebno opravlja delo in da za to delo prejema redno plačilo, glede presoje o pravici do odpravnine v tem sporu ustreza položaju osebe, ki je v delovnem razmerju. Drugačna razlaga bi pomenila obid zakonskih določb o pravici do odpravnine in izigravanje namena, ki ga je zasledoval Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) z določitvijo dodatnega pogoja za izplačilo odpravnine v sedmi alineji prvega odstavka 4. člena.
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...
VSRS Sklep U 1/2020-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriterijiDoločbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov. Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela...
Sklep II DoR 254/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.05.2010predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prenehanje kršitve - smiselna uporaba določb ZVPSBNO - neenotnost sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
Sklep II Ips 403/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010dovoljenost revizije - vrnitev posojila - več posojilnih pogodb - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nepopolna revizija - zavrženje revizijeTožnica v tožbi objektivno kumulira dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko podlago. Vrednost tožbenega zahtevka po prvi posojilni pogodbi ne presega revizijskega praga in je zato tožničina revizija v tem delu nedovoljena. P drugi posojilni pogodbi je iz navedenih dejstev mogoče razbrati le, da je vrednost izpodbijanega dela nekje med 3.296,61 EUR in 5.946,41 EUR. Ker revizija v tem delu ne omogoča določitve vrednosti izpodbijanega dela, ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen mejni znesek in ni izpolnjen pogoj za njegovo vsebinsko obravnavo.
Sodba in sklep II Ips 110/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010zavarovanje blaga v kopenskem prometu - zavarovalna polica - splošni in posebni zavarovalni pogoji - trajanje zavarovanja - doba zavarovalnega kritja - razlaga pogodbe - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijoKer tožnik glede trajanja zavarovanja in zavarovalnega kritja v postopku ni imel nobenih pomislekov in vsebini police ni pripisoval drugačnega pomena kot toženka, vsebina police ni (bila) sporna in ni bilo potrebe po uporabi določb ZOR o razlagi pogodb. Vsebino police je zato treba uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR) oziroma kot jo je objektivno mogoče razumeti. Zavarovalni polici so praviloma priključeni splošni pogoji, lahko pa tudi posebni pogoji oziroma klavzule, ki imajo prednost pred splošnimi pogoji. Vendar je najbolj pomembno, katere pogoje vsebuje polica in ti imajo prednost pred ostalimi, če so vsebinsko različni (peti odstavek 902. člena ZOR).
Sklep II Ips 664/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.05.2010dovoljenost revizije - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - prepozna revizija - zavrženje revizijeČe ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne po ustaljeni sodni praksi teči od vročitve odločbe prvemu pooblaščencu.
Sodba VIII Ips 142/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2010akt o sistemizaciji delovnih mest - veljavnost akta - objava - seznanitev delavcevDoločba 154. člena Ustave ne onemogoča, da akt o sistematizaciji delovnih mest ne bi začel veljati že pred potekom petnajstih dni od objave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994 med drugim navedlo, da jezikovna in namenska razlaga te določbe ne dovoljujejo takšnega razumevanja, saj nekateri predpisi niso takšne narave, da bi se morali državljani z njimi seznaniti vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu.
Sodba I Ips 211/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.03.2010bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz uradni zaznamek o zbranih obvestilih - hišna preiskava - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusaObvestilo občanov, dano policiji na podlagi določbe drugega odstavka 148. člena ZKP, kot podlaga za presojo, ali so podani utemeljeni razlogi za sum, ki utemeljujejo odreditev hišne preiskave po prvem odstavku 214. člena ZKP, je dovoljen dokaz.
Sodba I Ips 7/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.04.2010kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - obnova kazenskega postopkaKršitev načela prepovedi sojenja o isti stvari je mogoče v postopku obnove odpraviti le tedaj, če je bila storjena v kazenskem postopku, ki je bil končan s pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
Sodba I Ips 144/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2010bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedenstvo - razrešitev sodnega izvedenca - pomoč drugega strokovnjaka - izločitev izvedenca - izvajanje dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - soočenje - postavitev drugega izvedencaRazrešitev posameznika kot sodnega izvedenca v upravnem postopku sama po sebi ne pomeni, da sodišče v konkretni zadevi na njegovo izvedensko delo ne sme opreti sodbe. Zakon o kazenskem postopku ne ureja soočenja izvedencev (v pomenu, kakršnega ima za presojo verodostojnosti izpovedb soočenih obdolžencev oziroma prič), kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno odpraviti nasprotij oziroma pomanjkljivosti v izvedenskih mnenjih.
Sklep II Ips 160/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.09.2010denacionalizacija - pravica do odškodnine po 73. členu ZDen - zavezanci za vrnitev premoženja - družbene pravne osebe - pravica zavezanca za vrnitev do odškodnine - odplačna pridobitevPojem odplačnosti pridobitve po 73. členu ZDen.
Sodba I Ips 278/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.05.2010kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga - zakonski znaki kaznivega dejanja - znamenje za zaznamovanje blaga - znamka - preslepitev kupcev - neupravičena uporaba tuje oznake ali modelaPojem „predpisano znamenje za zaznamovanje blaga“ po prvem odstavku 260. člena KZ - ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga - ne obsega pojma znaka, ki se zavaruje z znamko kot pravico industrijske lastnine.
Sodba IV Ips 47/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.04.2010bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegij zoper samoobtožbo - privilegirana pričaProstovoljna izjava policiji, ki ni podana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je dovoljen dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih (veljavnih) dokazov.
Sodba I Ips 313/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.07.2010kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanjaČrtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ni mogoče opredeliti kot dekriminacijo takega ravnanja, pač pa je zakon kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in grdega ravnanja združil v eno kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 271/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.07.2010pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločanje v ponovljenem postopku - izvajanje dokazov - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predlogaČe je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, zgolj odločanje istih sodnikov v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča oziroma sodnikov ne more okrniti. Postopanje predsednika senata, ki je poslal oškodovancu in priči (oškodovančevi materi) v Srbijo vabilo na glavno obravnavo, nato s telefonskim klicem na njun dom v pogovoru s sorodnikom prič preveril, da sta vabilo prejela in da se bosta obravnave udeležila, če dobita vstopni vizum, ter istega dne odredil razpis glavne obravnave in poslal zaprosilo veleposlaništvu Republike Slovenije v Beograd za izdajo vizuma za prihod oškodovanca in njegove matere na glavno obravnavo, ne vzbuja resnega dvoma v nepristransko sojenje predsednika senata.
Sodba I Ips 60/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.05.2010bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravice obrambe - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče - zaslišanje obremenilne priče - posredna izvedba dokaza - branje zapisnika o izpovedbi pričeZapisnik pogovora obsojenčeve hčerke in njene matere na centru za socialno delo v obravnavanem primeru ni izjava, ki bi morala biti v skladu z določilom 237. člena ZKP iz spisa izločena.
Sodba I Ips 311/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2010bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba pravne opredelitve - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izločitev postopka - nepristranskost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja in eksplozivov - hramba orožja - overitev lažne vsebine - dogovor za kaznivo dejanje - prikrivanje - zakonski znaki kaznivega dejanjaZavrženje ovadbe ni procesna ovira, da državni tožilec ne bi mogel v isti zadevi začeti kazenskega pregona. Izločitvenega razloga po 6. točki 39. člena ZKP ni mogoče uveljavljati v zvezi z delom sodišča po končani glavni obravnavi, to je v zvezi z odločitvijo o obtožbi s sodbo in pravico strank do pritožbe zoper sodbo. Dogovor za kaznivo dejanje po 298. členu KZ je pripravljalno dejanje, ki je opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje in svoje samostojnosti ne izgubi, če dogovorjeno kaznivo dejanje stori tretja oseba. Pristojni organ iz zakonskega besedila po prvem odstavku 258. člena KZ (overitev lažne vsebine) je vsak organ, ki je nosilec javnega pooblastila in tako zavezan v okviru svojega pooblastila in poslovanja, ki temelji na tem pooblastilu, izdati ustrezno listino.

Izberi vse|Izvozi izbrane