Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6934cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 105/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2019predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerjaGlede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
VSRS Sodba IV Ips 49/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.03.2019kršitev materialnih določb zakona - stek prekrškov - realni stekRazlaga, da sta prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP in desetem odstavku 101. člena ZPrCP v obravnavanem primeru v razmerju navideznega idealnega steka, ni pravilna.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 263/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - psihično nasiljeDejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati ter preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo oziroma izdelek, ne pa na samo osebo delavca.
VSRS Sodba X Ips 11/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.03.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - razrešitev s položaja člana uprave - krivdni razlogi - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - standard obrazložitve sklepa - podzakonski predpis - ustavnoskladna razlaga - odločba Ustavnega sodiščaSklep o razrešitvi člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb s strani Državnega zbora je upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnika v upravnem sporu. Državni zbor je dolžan Poslovnik Državnega zbora uporabiti ustavnoskladno. Vrhovno sodišče ne vidi razloga, zaradi katerega bi bilo v obravnavanem primeru izdaje upravnega akta, torej odločitve, s katero je poseženo v pravno varovani položaj posameznika, utemeljeno omejevanje pravice do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave. Ta pravica ne izhaja le iz določb Zakona o splošnem upravnem postopku v primeru izdaje upravne odločbe, temveč velja tudi za primer izdaje upravnega akta s strani vsakega državnega organa v zakonitem postopku, torej tudi Državnega zbora skladno s Poslovnikom Državnega zbora.
VSRS Sklep I Ips 8354/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.03.2019pravica do pravnega sredstva - pravica do ugovora - vročanje sodbe - pravnomočnost sodbe - klavzula pravnomočnosti - postopek za izdajo kaznovalnega naloga - sodba o kaznovalnem nalogu - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje zahteve za varstvo zakonitostiPravica do ugovora oziroma pravnega sredstva je lahko učinkovita samo v primeru, da je z njo upravičenec do pravnega sredstva pravilno in v celoti seznanjen. Obdolžencu mora biti sodba o kaznovalnem nalogu vročena tako, da je popolnoma jasno razvidno, da lahko pravico do pravnega sredstva uveljavi, česar pa sodba, ki je bila opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in iz katere je izhajalo, da je sodba postala pravnomočna že 22. 3. 2018 ob vročitvi obdolžencu dne 29. 8. 2018, ni izpolnjevala. Ker obdolžencu sodba ni bila pravilno vročena, rok za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu še ni začel teči.
VSRS Sodba I Ips 51467/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.03.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izročitev listin - osredotočeno policijsko preiskovanje - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba krive listine - uporaba ponarejene listine - materialni falsifikat - študentska organizacija - pravna oseba javnega prava - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskaveOpis kaznivega dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Pri tem ni nujno, da bi bili abstraktni zakonski znaki v opisu navedeni. Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika prepoveduje uporabo krive listine, medtem ko prvi odstavek 251. člena Kazenskega zakonika-1 govori o ponarejeni listini. Oba termina označujeta t.i. materialni falsifikat oziroma listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz niso pravne osebe zasebnega prava. Sodišče se mora pri presoji kaznivega dejanja ponarejanja listin opredeliti do okoliščine, da je bila listina izročena policiji na njen poziv.
VSRS Sklep X Ips 243/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.03.2019dovoljenost revizije - avtonomija univerze - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - objektivni pomen revizije - pravni interes za revizijo - zelo hude posledice niso izkazaneVprašanje, ki ga izpostavlja revidentka ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi bilo izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije. Revidentka namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu, saj je cilj revizije poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, to je varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Skladno s povedanim se tako revizija dovoli po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti. V...
VSRS Sodba VIII Ips 164/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.03.2019poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomočSodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
VSRS Sodba II Ips 251/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zvezaKomunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan. Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale. Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu...
VSRS Sklep Cp 15/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanjaKer je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
VSRS Sklep II DoR 34/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.03.2019predlog za dopustitev revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - sodna pristojnost - svet za avtorsko pravo - stvarna pristojnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sodba I Ips 1466/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.03.2019kršitev kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis - psihično nasilje - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predlogaV pravnomočni sodbi je ugotovljeno, da je obsojenka oškodovanko šikanirala tako, da je nad njo izvajala psihično nasilje. Med izrazi, katerih pomen je določen v 99. členu KZ-1, psihično nasilje ni navedeno. Psihično nasilje je opredeljeno v četrtem odstavku 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki določa, da gre za ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Navedeni zakon sicer obravnava nasilje v družini, ne pa na delovnem mestu, vendar pa je pomen pojma psihično nasilje v obeh primerih enak ali vsaj bistveno podoben, zaradi česar je mogoče navedeno definicijo uporabiti tudi pri razlagi kaznivega dejanja po 97. členu KZ-1. Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje, je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. To pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje),...
VSRS Sodba X Ips 298/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - merila za določitev višine - skladnost uredbe z zakonom - rok za izdajo upravne odločbe v ponovljenem postopkuDejansko število zaposlenih invalidov v posamezni dejavnosti ni merilo iz 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZRZI), ki bi ga morala upoštevati Ekonomsko socialni svet oziroma Vlada pri sprejemanju Uredbe o določitvi kvote o zaposlovanju invalidov, ampak je merilo vrsta dejavnosti. Gre za element, ki na strani delodajalcev vpliva na zmožnost zaposlovanja invalidov in s tem za okoliščino, ki jo je treba upoštevati pri vzpostavljanju pogojev za doseganje namena ZZRZI, ki je v povečanju zaposljivosti invalidov. Rok za odločanje v ponovljenem upravnem postopku iz četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) dejansko predstavlja specialno ureditev roka za upravno odločanje, pogojeno z dejstvom dalj časa trajajočega postopka, ko je zadeva zaradi odločitve sodišča vrnjena v fazo, ko o zahtevku stranke oziroma njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi še ni bilo odločeno. V tem pogledu obravnavana določba ZUS-1 pomeni...
VSRS Sodba in sklep I Up 168/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.2019varstvo osebnih podatkov - kršitev ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - ugotovitvena tožba - procesne predpostavke za ugotovitveno tožbo - pravni interes - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pridobivanje podatkov - bančni račun - bančna tajnost - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pritožbena obravnava - glavna obravnava pred Vrhovnim sodiščem - ugotovitvena sodba v upravnem sporuZUS-1 glede zahteve po obstoju pravnega interesa za vloženo tožbo ne ločuje med različnimi oblikami tožbenih zahtevkov, ki so našteti v 33. členu ZUS-1. To pomeni, da za vložitev ugotovitvene tožbe veljajo enaka pravila kot za druge oblike tožbenih zahtevkov, torej tudi to, da zanjo ni treba izkazati posebnega, kvalificiranega pravnega interesa. V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je davčni organ vezan na ZVOP-1. Na davčnemu organu je dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca. Ob tem je davčni organ pri pridobivanju osebnih podatkov tako davčnega zavezanca kot tretjih (povezanih) oseb dolžan spoštovati temeljno načelo varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti, po katerem se lahko...
VSRS Sodba II Ips 53/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.02.2019skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - delež na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu - premičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj - redna vzdrževalna dela - investicijska vlaganja - davek na dodano vrednost (DDV) - etažna lastnina - skupna lastnina - pasivna legitimacija - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vloge strank v postopku z revizijo - odgovor na odgovor na revizijo - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga - delni uspeh v pravdiV premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe načeloma presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je (še) sporen v revizijskem postopku. Kadar pa delnega uspeha stranke v postopku ni mogoče odstotkovno opredeliti, se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za presojo dovoljenosti neposredne revizije odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi. Predmet delitve skupnega premoženja je lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti potrošeno, če sta skupno premoženje (denarna sredstva na računu) partnerja porabila skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega. Pri povračilu investicijskih vlaganj o dodajanju vrednosti blagu ali storitvi ni mogoče govoriti, ker sploh ne gre za potrošnjo. Končni potrošnik je dosežen že...
VSRS Sodba II Ips 253/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.02.2019povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina odškodnine - izsiljevanje prednosti v križišču - vožnja brez vozniškega dovoljenja - ravnanje oškodovanca - prispevek oškodovanca k nastanku škode - vzorčna zveza - načelo zaupanja v cestnem prometu - stroški za tujo pomoč - tuja pomoč v času zdravljenja - tuja pomoč v času bivanja v zdravstveni ustanovi - urna postavka - stroški doplačila za enoposteljno sobo - stroški prevoza - zakonske zamudne obrestiTako po teži kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa kot po odločilnosti zavarovančevega ravnanja za nastanek škode, je tožnikov prispevek, ki je zgolj v tem, da je v trenutku, ko se je moral odločati instinktivno in tako rekoč v delcih sekunde, zavoljo neizkušenosti (ki je imela svoj vzrok tudi v dejstvu, da ni imel vozniškega dovoljenja) v hipu, ko ni bilo nobenega časa za razmislek, izbral neustrezen način reševanja, neprimerljivo manjši od zavarovančevega in zagotovo ne večji od 10%. Na načelo zaupanja v cestnem prometu se lahko sklicuje tožnik, ki je v križišču vozil naravnost - in ne povzročitelj nesreče, ki je z grobo kršitvijo temeljnega pravila o varnosti prometa z zavijanjem v levo (z izsiljanjem prednosti) tožniku zaprl pot. Tožnik ni upravičen do povračila premoženjske škode iz naslova tuje pomoči za čas bivanja v bolnišnici in zdravilišču. Bivanje v enoposteljni sobi v času rehabilitacijskega zdravljenja v zdravilišču v današnjih...
VSRS Sodba I Ips 32267/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.02.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - navidezni stekPri storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 286. člena KZ-1 torej ne gre le za vplivanje na uradne osebe (nedovoljeno vplivanje nanje je inkriminirano v drugem odstavku 286. člena KZ-1), temveč v prvi vrsti za nedovoljeno vplivanje na osebe, od katerih se v predkazenskem postopku zbirajo podatki oziroma obvestila.
VSRS Sodba in sklep II Ips 239/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.02.2019posojilna pogodba - ničnost pravnega posla - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - nujno sosporništvo - izbrisna tožba - ne bis in idem - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnostiPri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari....
VSRS Sodba I Ips 11965/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.02.2019bistvena kršitev določb postopka - kazenska ovadba - privilegij zoper samoobtožbo - zaslišanje osumljenca - pravni pouk - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp - procesnopravno relevantna dejstva - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblastiV obravnavani zadevi ni šlo za situacijo, v kateri bi obsojenca ščitil privilegij zoper samoobtožbo, zato ga policisti ob podaji ovadbe niso bili dolžni poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Obsojenec je na zapisnik podal ovadbo. Slednja pa že po naravi stvari ni rezultat dela organov odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je obvestilo pristojnemu državnemu organu (147. člen ZKP), da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot takšna je z vidika povprečno razumnega človeka plod ovaditeljeve svobodne odločitve, da bo državne organe seznanil z določeno informacijo. Glede očitkov zahtev, da naj bi državni tožilec in policija obsojencu B. K. obljubljala milejšo kazensko sankcijo v zameno za potrditev vsebine (samo)ovadbe, je potrebno pojasniti, da takšne obljube, kolikor bi se izkazalo, da so bile dejansko dane, vsakega obdolženca postavljajo pred določeno izbiro, saj se mora pri tem odločati ne zgolj o tem ali bo molčal,...
VSRS Sodba II Ips 198/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2019odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - odstranitev nelegalne gradnje - rušenje objekta - upravna izvršba - nezakonitost sklepa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - učinki ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - vmesna sodbaZahteva po izčrpanju pravnih sredstev izhaja iz načela subsidiarnosti odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost in pomeni, da opustitev vložitve pravnega sredstva vrednostno pretehta protipravno ravnanje oblastnega organa. Vendar pa to pravilo ni absolutno. Oškodovancem ni mogoče naložiti bremena, da izčrpajo pravna sredstva, ki nimajo kvalitete učinkovitega pravnega sredstva. Takšna zahteva bi predstavljalo nesorazmerno breme za uveljavljanje pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave. Z nezakonito rušitvijo objekta v zasebni lasti je toženka na protipraven način izničila lastninsko pravico nad spornim objektom, kakor tudi nad premičnimi stvarmi, ki so se v njem nahajale. Dejstvo, da objekt ni bil legaliziran na navedeno ugotovitev nima vpliva. Utemeljen je sklep, da je zaradi nedopustnega posega v pravico do zasebne lastnine izpolnjen pogoj oblastne protipravnosti iz 26. člena Ustave.

Izberi vse|Izvozi izbrane