Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7044cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 9/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - delo pri pravnih prednikih delodajalcaV sodni praksi se je oblikovalo stališče (npr. sodba VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005), da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec; zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker delavec v zgoraj naštetih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v...
VSRS Sodba VIII Ips 46/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - ničnost - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmernostStališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost materialnopravnega ugovora, vendar je to stališče zelo sporno, saj uporaba zakonskega izraza, da sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, jasno pomeni, da gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe oziroma v podobnih primerih kot je tudi konkreten, nasprotne (oblikovalne) tožbe, ne pa samo z ugovorom. Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna, saj pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zavezi delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zavezi delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko)...
VSRS Sodba II Ips 205/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019novacija - solidarna obveznost - odpust obveznosti v osebnem stečaju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločba - protispisnost - zavrnitev revizijeGlede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
VSRS Sodba I Ips 43679/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.09.2019kršitev določb kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna dispozicija - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - primeren čas za pripravo obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanjaKot je utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče (21. točka razlogov sodbe) kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu sodi v poglavje KZ-1, ki ureja kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, vendar pa ne gre za blanketno dispozicijo, ki bi se sklicevala na dopolnilno normo – pravni predpis s področja delovnega prava.
VSRS Sklep II DoR 289/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med boleznijo in smrtjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sodba II Ips 111/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019prodajna pogodba za nepremičnino - oblika pogodbe - ustna pogodba - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - priposestvovanje - dobra vera - zastaranje - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - načelo neposrednosti - metodološki napotek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlogKršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna: (a) neupoštevanje metode iz 8. člena ZPP; ali (b) vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena, ki je v nasprotju z neformalnimi dokaznimi pravili, zato je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora revident, ki se sklicuje na kršitev 8. člena ZPP, revizijsko sodišče prepričati, da dokazna ocena nižjih sodišč ne izpolnjuje temeljnih postulatov metode proste dokazne ocene. V revizijskem postopku zato ni (več) bistveno, ali je bila resnica pravilno ugotovljena, ampak le še to, kako je bila ugotovljena. Pomembno je torej spoštovanje metode, ki jo 8. člen ZPP začrtuje le formalno, medtem ko vsebinski vidik dokazne ocene tvorijo splošni zakoni logike, psihologije, znanosti in izkušenj na splošno.
VSRS Sodba III Ips 19/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019odkupna pravica za nakup delnic - opcija - delniška nakupna opcija - zastaranje - dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevkaOb ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
VSRS Sodba III Ips 30/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvoDoločbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS. Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na...
VSRS Sklep II Ips 215/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.08.2019zamudna sodba - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalna dokazna ocena - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastninska pravica - dobra veraTožnik je šele v ponovljenem postopku po izdaji zavrnilne zamudne sodbe na podlagi sklepa o razveljavitvi le-te s strani sodišča druge stopnje popravil tožbeni zahtevek tako, da je ta postal določen v takšni meri, da je omogočal upoštevaje tožbeno trditveno podlago tudi realizacijo pravne posledice v izreku tožbe, to je vpis v zemljiško knjigo novo nastalega posebnega dela stavbe. Ker narok najprej razpisanega dne ni bil izveden, temveč je bil preložen na kasnejši datum, je bil ta še vedno prvi narok z vsemi procesnimi posledicami za pravdni stranki, vključno s pravico obeh navajati dejstva in predlagati dokaze vse do njegovega zaključka, torej kar zadeva tožene stranke – ne glede na to, da izrecno svojih navedb in predlogov niso še posebej naslovile kot odgovor na tožbo (286. člen ZPP). Bistveno je, da so še pravočasno – na v ponovljenem postopku prvem dejansko opravljenem naroku za glavno obravnavo - nasprotovale tožbenemu zahtevku, ki je bil pravilno...
VSRS Sodba II Ips 268/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.08.2019pravni interes za ugotovitveno tožbo - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - nagib za sklenitev pravnega posla - ničnost sporazuma - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - ničnost vknjižbe lastninske praviceBistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti (ter mu je Vrhovno sodišče tudi priznalo aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo). Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, ima hipotekarni dolžnik, ki ni osebni dolžnik, vse ugovore, ki zadevajo hipoteko, pa tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Ker izvršbe ni bilo mogoče opraviti v 10 letih od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe do sklenitve Sporazuma o delitvi premoženja in ker je z njegovo sklenitvijo pravico do ugovorov in drugih pravnih sredstev in dejanj pridobila še druga toženka, predvidevanje, da bo to neugodno vplivalo (vsaj) na trajanje izvršbe,...
VSRS Sodba I Ips 4647/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.08.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - višina plače - povračilo stroškov - potni stroškiPravica delavca do povračila stroškov, vključno s stroški, ki jih ima na službenem potovanju, je zakonska pravica, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti, tudi če pravica do povračila stroškov ni izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
VSRS Sodba I Ips 78240/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.08.2019kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni - stranska denarna kazenZa izrek zgolj enotne zaporne kazni, ne da bi ob tem izreklo tudi stransko denarno kazen, ki je bila obsojenemu že pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, Okrožno sodišče v Kranju ni imelo pravne podlage v pravilih o izreku enotne kazni za kazniva dejanja v steku po 53. členu KZ-1.
VSRS Sklep II Ips 38/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.08.2019dovoljenost revizije - nediferencirana vednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na pasivni strani - zavrženje revizijeTožnik je v tožbi navedel eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v obravnavanem primeru, ko sta toženca navadna sospornika, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega toženca posebej. Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP namreč v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
VSRS Sodba in sklep X Ips 351/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.08.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga oz. oprava storitev - prenos lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigoPrenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica. Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in posledično...
VSRS Sklep X Ips 8/2017-26Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.08.2019prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - davki - dohodnina - odvetnik - tajnost odvetnikovih podatkovVrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo in zaradi neustavne pravne praznine vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZDavP-2 in ZOdv. Ustavnemu sodišču je predlagalo tudi zadržanje izvrševanja delov teh predpisov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
VSRS Sodba X Ips 30/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.08.2019zavrnitev doktorske disertacije - dokončanje študija - študijski program, ki ne velja več - pravna sredstva - pravica do pritožbe - ocenjevanje - strokovno opravilo - pravica, obveznost ali pravna korist - odklonilno ločeno mnenje - dopuščena revizijaSklep o zavrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja, ki ga opravi senat fakultete kot strokovni organ. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije pa ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zato je neutemeljeno tožničino sklicevanje na procesna jamstva, ki jih zagotavlja Ustava v 14., 22. in 25. členu, in na tista, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) predpisuje za upravni postopek. Pravica do izobrazbe iz 57. člena Ustave, 2. člena Protokola št. 1 k EKČP in pravica do izobraževanja iz 14. člena Listine EU (na katere se sklicuje tožnica) pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne zagotavljajo pravice do pritožbe zoper negativno oceno. Zakonske podlage za pritožbo zoper zavrnitev doktorske disertacije ne dajeta niti ZVis niti ZUP, saj urejata pravna sredstva zoper odločitve o pravicah in obveznostih. Enako velja za določbe Statuta Univerze v Ljubljani, na katere se sklicuje tožnica. Odločitev...
VSRS Sodba XI Ips 36254/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.08.2019pripor - odreditev pripora - sestavine sklepa - sestavine izreka sklepa - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanjaStališče zagovornika, da mora izrek sklepa o odreditvi pripora vsebovati sestavine izreka, kot jih Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa za obsodilno sodbo, je napačno. Gre za dve povsem različni sodni odločbi, za kateri zakon tudi posebej predpisuje njune obvezne sestavine. Vsebino sklepa o priporu določa drugi odstavek 202. člena ZKP, ki ne določa, kako mora biti sklep oblikovan oziroma katera vsebina mora biti navedena v posameznem delu sklepa o priporu, kot je to zaradi njenega drugačnega pomena natančneje predpisano za sodbo, s katero sodišče obdolženca spozna za krivega.
VSRS Sklep II DoR 403/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2019predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev spornega pravnega vprašanja - zavrženje predlogaZakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagateljica ni zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagateljica ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
VSRS Sodba II Ips 115/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019izbrisna tožba - prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - sodna razveza pogodbe - pravnomočna sodna odločba - načelo kavzalnosti - zemljiškoknjižni postopek - pogoji za vknjižbo - načelo formalnosti - načelo formalne legalitete - materialni pogoj - formalni pogojiStališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
VSRS Sklep X Ips 15/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.08.2019odločba urada za varstvo konkurence - predlog za opravo glavne obravnave - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev reviziji - dopuščena revizijaV primerih, ko stranka navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tistim dejanskim ugotovitvam izpodbijanega upravnega akta, ki tvorijo podlago sprejete odločitve, predpostavke za sojenje na seji niso izpolnjene niti z vidika druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Upoštevati je treba, da glavna obravnava ni namenjena zgolj izvajanju dokazov. Glavna obravnava je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP). Izvedba javne obravnave pred sodiščem prve in edine stopnje, ki je pristojno za presojo tako dejanskih kot tudi pravnih vprašanj (sodišče s polno jurisdikcijo), praviloma vključuje pravico do izvedbe ustne obravnave, s čimer so stranki zagotovljena temeljna procesna jamstva subjekta odločanja v razmerju do države. Pravica do glavne obravnave pred sodiščem je tako človekova pravica iz 22....

Izberi vse|Izvozi izbrane