Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6937cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 178/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019pogodba o izvajanju storitev - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pogodbena provizija - zakonska provizija - pripoznava dolga - izjava volje - knjigovodsko stanje terjatev - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)Z IOP obrazcem, ki ga podpiše oseba, ki je v družbi zadolžena za vodenje računovodstva, ni izražena volja družbe. Za odločitev o višini provizije, ki jo je zavarovalnica dolžna plačati izvajalcu storitev, je odločilno, ali sta se stranki pogodbeno dogovorili za opravo storitev, ki presegajo storitve, predvidene z ZZVZZ. Pravdni stranki se nista dogovorili za širši nabor storitev, ki so predvidene z ZZVZZ, zato tožnik tudi ni upravičen do plačila višje provizije, kot je zakonsko limitirana.
VSRS Sklep X Ips 26/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.04.2019dovoljenost revizije - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitveVsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Okoliščina, da je bil izbris iz registra prebivalstva nezakonit, ne utemeljuje sama po sebi pomena zastavljenih vprašanj, saj je namen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) odprava posledic (škode), ki je nastala zaradi izbrisa kot nezakonitega ravnanja države, v obravnavani zadevi pa gre za spor o posameznih vidikih pogojev, ki jih za izplačilo odškodnine določa zakon (izpolnjenost pogoja za pridobitev statusa upravičenca ali upravičenke).
VSRS Sklep X Ips 47/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.04.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kriterij obrazloženosti sodbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - poseg v pravnomočno priznano pravico - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev revizijiZahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to...
VSRS Sodba I Ips 39962/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - razžalitev - razžalitev sodnikaObsojenčeve navedbe, ki jih je podal v pismu ne samo, da presegajo vsakršno mejo spoštljive in dostojne komunikacije, v kateri bi šlo za (vsaj) žaljivo kritiko oškodovancev, ampak pri njegovih besedah sploh ni mogoče govoriti o kakršnikoli kritiki. Obsojenčevo izražanje namreč ni bilo usmerjeno v grajo (kritiko) dela oškodovancev, ampak je merilo izključno na njihovo osebno žalitev in diskreditacijo (ad personam). Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Omenjena pravica je namreč namenjena zaščiti svobodnega izmenjevanja mnenj, v obsojenčevem ravnanju pa ni mogoče prepoznati teženj po kakršnikoli izmenjavi mnenj, ampak zgolj namen sramotitve oškodovancev. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
VSRS Sodba I Ips 44678/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - lahka telesna poškodba - zakonski znak kaznivega dejanjaPo presoji Vrhovnega sodišča je v izreku sodbe opisana enkratna uporaba fizične sile, ki je bila tako intenzivna in tudi sicer glede na način storitve odstopala od siceršnjega tovrstnega ravnanja, da je s tem obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da je obsojenec z ugotovljeno nedopustno uporabo fizične sile (grdim ravnanjem) oškodovanki povzročil bolečine, ki so se kazale v prizadetosti oškodovankine telesne integritete in tudi ponižanju s posegom v njeno človeško dostojanstvo (prijem za mednožje in siceršnje dogajanje), s tem pa jo spravljal v podrejen položaj.
VSRS Sklep I Kr 6439/2017-70Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.04.2019predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenjaZgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 204/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policistSklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj. Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju...
VSRS Sklep VIII Ips 3/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - isti razlog - časovna komponenta - drugačna dejstvaSodišče je pri odločanju vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženka se v novi odpovedi ne sklicuje na enaka dejstva za nepotrebnost dela tožnika kot v odpovedi iz leta 2015, kar nenazadnje pomeni, da obeh odpovedi ne moremo enačiti, saj sta napolnjeni z drugačno vsebino. Zato ni pomembno le, da je tožnikovo delo res (vsaj s stališča toženke) postalo nepotrebno že leta 2015, temveč tudi, da je od te odpovedi do nove odpovedi minilo daljše obdobje, v katerem je bil tožnik sicer na čakanju, vendar mu toženka pogodbe ni odpovedala na enakih dejanskih podlagah kot pred tem.
VSRS Sodba VIII Ips 127/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodninaPri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
VSRS Sodba XI Ips 62515/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2019zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudiO pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla. Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se...
VSRS Sklep II Ips 25/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019povrnitev premoženjske škode - uničenje stvari - restitucija - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - dopuščena revizijaMaterialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da že dejstvo, da tožnikove stvari niso uničene, zadošča za oceno, da gre za izjemen primer, ki opravičuje le restitucijo. Restitucija namreč pomeni, da bi bilo treba vskladiščene stvari v naravi vzpostaviti v takšno stanje, v kakršnem so bile ob izpraznitvi stanovanja.
VSRS Sklep II Ips 332/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019izbrisna tožba - stvarna pasivna legitimacija - dediči kot sosporniki - nujno sosporništvo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklepčnost tožbe - vsebina tožbenega zahtevka - ugotovitveni del tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega pravaStranki pogodbe, ki se izpodbija z ničnostno ali izpodbojno tožbo, sta vselej enotni in zaradi zagotovitve pravice do sodelovanja v postopku tudi nujni sospornici. Upoštevaje zakonsko besedilo prvega odstavka 243. člena ZZK-1 hkratna postavitev ugotovitvenega zahtevka ni nedopustna, vendar pa ni obvezna.
VSRS Sklep II Ips 264/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizijaPrekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank...
VSRS Sodba II Ips 226/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - najemna pogodba - javnonaročniško razmerje - ZJN-2 - kršitev pravil javnega naročanja - pogodbeno javno zasebno partnerstvo - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - aktivna procesna legitimacija - prepoved manjšega pomena - konvalidacija pogodbe - načelo afirmacije pogodb - teleološka razlaga - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemo potest venire contra factum proprium - kumulacija tožbenih zahtevkov - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - podredni tožbeni zahtevki - načelo dispozitivnostiNičnostno sankcijo, določeno v 110. členu ZJN-2, za neizvedbo predpisanega postopka javnega naročanja, je treba presojati tudi v zvezi z določbami OZ, ki na splošno urejajo ničnost pogodb, torej v duhu načela afirmacije pogodb in s teleološko razlago. V konkretnem primeru tožnica (občina) kot naročnica uveljavlja ničnost pogodb iz razloga, za katerega je sama odgovorna. Tožnica kot naročnica je bila po ZJN-2 dolžna izvesti javno naročanje gradnje, vendar ga ni izvedla. Projekt je bil realiziran in izvajan. Toženka je vrtec in dve zobozdravstveni ordinaciji zgradila in občina je toženki plačevala najemnino do vključno decembra 2011. To pomeni, da z eventualno ugotovitvijo ničnosti spornih pogodb namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, ne bo dosežen. Poleg tega je zakonodajalec sankcijo za neizvedbo predpisanega postopka javnega naročanja omilil (iz ničnosti na izpodbojnost), ker je spoznal, da je časovno neomejeno...
VSRS Sodba I Ips 20415/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.03.2019kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - odločba o preklicu pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbeUtemeljen je očitek, da sodišče druge stopnje ne bi smelo potrditi odločbe o preklicu pogojne obsodbe, saj mora sodba, s katero je preklicana pogojna obsodba, v roku za preklic iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati tudi pravnomočna.
VSRS Sodba I Ips 42208/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.03.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izraba položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - procesna sposobnost - pravica do poštenega sojenja - nepristranskost sodnikaIzraba uradnega položaja in s tem protipravnost obsojenčevega ravnanja se odraža v tistem delu konkretnega opisa kaznivega dejanja, iz katerega je razvidno, da so bili podatki posredovani zgolj enemu samemu potencialnemu ponudniku,ne pa tudi drugim potencialnim ponudnikom, ki so bili zaradi tega v slabšem položaju. Čas storitve kaznivega dejanja je res opredeljen v časovnem razponu, vendar tudi obsojenčevo ravnanje ni bilo enkratno, temveč ga je sodišče spoznalo za krivega, da je soobsojenca večkrat neupravičeno seznanjal s podatki o projektu. Ker gre za potrditev dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno s sodbo sodišča prve stopnje, preverjano v zvezi s pritožbami pred sodiščem druge stopnje, je odločitev pritožbenega sodišča postala pravnomočna. Pritožba zoper takšno odločitev v zvezi z dejanskim stanjem je bila že izčrpana, saj Ustava, mednarodni instrumenti ter veljavni procesni zakon ne zahtevajo več kot ene pritožbe. Glede na navedeno je odločitev...
VSRS Sodba II Ips 17/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - ničnost - dokazno breme - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v revizijiUgotavljanje okoliščin notranjega življenja, med katere spada tudi pogodbeni namen strank, pomeni dejansko ugotovitev o človekovem miselnem svetu. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da sta obe pogodbeni stranki hoteli skleniti navidezno pogodbo, sodišče druge stopnje pa je potrdilo pravilnost takšne dokazne ocene. Po tretjem odstavku 370. člena revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tožnik pa z večino revizijskih navedb izpodbija prav dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje in z njimi zato ne more uspeti.
VSRS Sklep Cp 17/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019priznanje tuje sodne odločbe - odločba moldavijskega sodišča - zavrnitev predloga - nepravilno vročanje - kraj stalnega bivališča dolžnika - odjava bivališča - načelo kontradiktornosti - pravica do objaveSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je moldavsko sodišče tožbo in vabilo na narok za glavno obravnavo vročalo na naslov nasprotne udeleženke v Moldaviji in se je pošiljka vrnila z navedbo, da se nahaja v tujini. Za nov narok je sodišče vabilo vročalo preko moldavskega uradnega lista, odločbo pa na moldavski naslov in se je vrnila z oznako „oseba je v Sloveniji“. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je predlagatelj že ob začetku postopka vedel, da nasprotna udeleženka živi v tujini, sodišče pa je najkasneje ob vročanju odločbe ugotovilo tudi v kateri državi se nahaja. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da moldavsko sodišče sploh ni skušalo zagotoviti, da bi se nasprotna udeleženka lahko seznanila s postopkom in je zato prekomerno poseglo v njeno pravico do kontradiktornega postopka. Tako je utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZMZPP, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zavrnilo zavrnilo predlog za priznanje moldavske...
VSRS Sodba I Up 212/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.03.2019mednarodna in subsidiarna zaščita - opravljena glavna obravnava - nepriznan status begunca - notranja zaščita - test razumnosti - zdravstveno stanje prosilca - poslabšanje zdravstvenega stanja prosilca za azil zaradi predaje drugi državiOcena v zvezi z možnostjo pritožnikov za nastanitev v varnem delu izvorne države (notranja razselitev) temelji le na abstraktni verjetnosti, izhaja pa tudi iz presoje vsebine poročil o (sedanjih) razmerah v prosilčevi izvorni državi ter razvojne tendence (trenda) spoštovanja človekovih pravic. V okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, bi ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina), ki vsebinsko ustreza 3. členu EKČP, in bi bila zato nedopustna. V zvezi z vprašanjem kdaj neko ravnanje preraste v kršitev prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja, je tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, potrebna ex nunc presoja v tem pogledu pravno pomembnih dejstev...
VSRS Sodba I Ips 27662/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.03.2019kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - nastanek škode - oškodovanec - zavarovalnicaZakonski znak kaznivega dejanja je nastanek premoženjske škode zaradi storilčevega ravnanja. Kaznivo dejanje je dokončano, ko zaradi ravnanja storilca za drugega (banko) nastane premoženjska škoda. Ravnanje oškodovanca, ki sklene zavarovalno pogodbo za primer, da kredit po kreditni pogodbi ni plačan, ne ekskulpira storilca in v ničemer ne zmanjša obsega njegovega ravnanja v odnosu do nastanka škode za stranko, to je za oškodovanca, v konkretnem primeru banko.

Izberi vse|Izvozi izbrane