Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6937cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 278/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.05.2019davek na dodano vrednost (DDV) - dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna oprostitev - oproščena dejavnost - vzgoja in izobraževanje - izdaja izkaznice - neobdavčljiva dejavnost - gospodarska dejavnost - nosilec javnega pooblastilaIzpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na več nosilnih razlogih, med drugim tudi na določbi drugega odstavka 43. člena ZDDV-1, v zvezi s katerim pa revident v reviziji ni izpodbijal stališča sodišča prve stopnje. Revizija je zato v tem delu neutemeljena.Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da naj bi revident opravljal neobdavčljivo dejavnost po petem odstavku 5. člena ZDDV-1. Revident ni izkazal, da naj bi opravljal dejavnost kot organ oblasti. Obdavčen je bil zaradi dejavnosti (dejanske) izdelave dijaških in študentskih izkaznic in ne zaradi njihove (pravne) izdaje in vodenja uradne evidence v zvezi z njimi.Revident ni kot nosilec javnega pooblastila odločal o tem, kdo je upravičen do pridobitve določene izkaznice, temveč je po naročilu za to pristojnega subjekta le-te le izdeloval v naročeni obliki, kar pa je po vsebini izvajanje določene gospodarske dejavnosti in ne izvrševanje javnega pooblastila. Prav tako revident ni izkazal nobene pravne podlage,...
VSRS Sodba VIII Ips 175/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.05.2019starostna pokojnina - pravnomočna odločba - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odmera - učinek za naprejOdločba o pravici do starostne pokojnine z dne 28. 6. 2000 je postala pravnomočna, zato njene pravilnosti v tem sodnem postopku ni več mogoče presojati. Ker niti 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo niti odločba Ustavnega sodišča tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine vse od upokojitve v letu 2000 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
VSRS Sodba I Ips 44785/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.04.2019pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - vrnitev premoženjske koristi - preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca - pravna narava premoženjske obveznosti iz pogojne obsodbe - prednostna terjatev - vpliv stečaja na izpolnitev obveznosti - razpolaganje s premoženjem - končan stečajni postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna uporaba materialnega pravaDoločitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu priviligiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka, da za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje. Obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj. Po zaključku stečajnega postopka pa je obsojeni, v kolikor oškodovanec v stečajnem postopku ni bil v celoti poplačan, obveznost, ki mu je bila določena v posebnem pogoju, dolžan izpolniti.
VSRS Sodba X Ips 19/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019dopuščena revizija - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - izbira ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijaDirektor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata.
VSRS Sodba II Ips 48/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - padec med hojo - padec na klančini - objekt v javni rabi - kršitev predpisov - opustitev delodajalca - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vmesna sodbaHoja po stopnicah (ali klančinah) pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice ali klančine pa tudi ne nevarne stvari. Ugovor tožbenemu zahtevku po temelju sicer vključuje ugovor delne sokrivde, vendar pa mora takšen ugovor v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) nujno temeljiti na ustreznih trditvah. Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
VSRS Sodba I Up 56/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.04.2019razrešitev notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje - razrešitveni razlog - pravnomočna obsodila kazenska sodba - oseba vredna javnega zaupanja - presoja skladnosti z Ustavo RS - pravne posledice obsodbe - nekaznovanost - test sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - tekoči posli vlade - dokončanje že začetih postopkov - pooblastilo za odločanjeRazrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja. Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega...
VSRS Sodba I Ips 76857/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.04.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - premoženjska korist - obarvani naklep - namen pridobitve protipravne premoženjske koristiSklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave je po vsebini pravni posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, ki je usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe, to je doseganje dobička pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Pravica do izplačila odpravnine je premoženjska pravica, za obstoj obsojencu očitanega kaznivega dejanja pa zadošča, da je premoženjska korist pridobljena oziroma bi bila pridobljena. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja v izreku sodbe ne bo ponavljalo.
VSRS Sodba II Ips 36/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2019povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - trditveno in dokazno breme - kvalificirana protipravnost - pravno stališče sodnikaOdškodninskega tožbenega zahtevka proti državi torej ni mogoče utemeljiti z golim zatrjevanjem, da je sodišče v določeni zadevi razsodilo napačno. Nepravilno odločanje sodišč namreč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Sodišče ob odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi domnevno nestrokovnega ravnanja sodnika, ne preizkuša ponovno pravilnosti razlogov v zatrjevano protipravni sodni odločbi. Pomembno je le, ali je odločitev izvršilnega sodišča obremenjena s tako hudo kršitvijo, da lahko govorimo že o kvalificirani stopnji napačnosti.
VSRS Sodba X Ips 94/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.04.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - exceptio illegalis - občinski odlok - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - vsebina izreka sodbe - novejša sodna praksa - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiTožena stranka bi morala pri presoji, ali odmeriti komunalni prispevek in s tem zagotoviti priključitev objektov na javno infrastrukturo, uporabiti ZPNačrt tako, da bi kot komunalno opremljene štela le tiste parcele, pri katerih se je priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture (torej komunalne opreme), navedenih parcel pravno ni bilo mogoče šteti za komunalno opremljene. Obveznost spoštovanja pravnih stališč sodišča v upravnem sporu s strani uprave oziroma drugih organov oblasti, ki so vsebovana v sodbi o odpravi izpodbijanega upravnega akta in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu izhaja iz ustavne vloge upravnega sodstva tako z vidika zagotavljanja pravice do učinkovitega sodnega...
VSRS Sklep X Ips 341/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.04.2019dovoljenost revizije - davki - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednostiRevizija je v upravnem sporu po vrednosti dovoljena, če je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti in presega 20.000,00 EUR. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska ali pri obveznosti plačati določen znesek. Z odločbo, izpodbijano v obravnavanem upravnem sporu, se ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, ampak se z njo zgolj ugotavljajo nepravilnosti pri vodenju poslovnih knjig in pri izpolnitvi davčnega obračuna, kar ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju. Revizija zato po vrednostnem kriteriju ni dovoljena.
VSRS Sodba VIII Ips 120/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.04.2019avtorska pogodba - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - novinarZakon jasno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 13. člena ZDR-1). V tovrstnih primerih civilna pogodba dejansko predstavlja navidezno pogodbo, ki že na podlagi splošnih pravil civilnega prava nima pravnega učinka med strankama oziroma velja, kadar navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (50. člen OZ). Ker je v 18. členu ZDR-1 vzpostavljena zakonska domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, kakšen formalni, pisni izraz/obliko (če sploh) sta stranki njunemu razmerju dali.
VSRS Sodba VIII Ips 112/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.04.2019vročitev odločbe upravnega organa - stalno prebivališče - naslov za vročanje - hišni predalčnik - skrbnost stranke - fikcija vročitve - objava na oglasni deskiFikcija vročitve je zakonsko vzpostavljena le v primeru, če so podane predpostavke zanjo - v primeru vročanja po 37.a členu ZUPJS je to znan naslov in vročanje z dostavo v hišni predalčnik na tem naslovu, v primeru 87. člena ZUP pa je to znan naslov in posebej predviden postopek z izrecno določenimi opravili vročevalca. Ob ugotovitvi sodišč, da tožeča stranka oz. njena starša na naslovu vročanja nista imela poštnega predalčnika, fikcije vročitve po 37. a členu ZUPJS ni bilo mogoče vzpostaviti. Enako velja za vročanje po 87.oziroma 96. členu ZUP, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bila vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po teh zakonskih določbah.
VSRS Sklep III Ips 2/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019pridobivanje lastnih delnic - prepoved finančne asistencePrepoved finančne asistence je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne ustreza prepovedi finančne asistence, temveč ga je treba subsumirati pod določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic prek tretjih oseb (251. člen ZGD-1, tretji odstavek 248. člena ZGD-1).
VSRS Sodba III Ips 34/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - neuspeh v postopku - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države - zloraba pravicV obravnavanem primeru se tožnica ne šteje za upnico, ampak za tretjo osebo. Stečajni upravitelj lahko v takem primeru po presoji Vrhovega sodišča za vtoževano škodo odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, torej po 131. členu Obligacijskega zakonika. V obravnavani zadevi je pomembno, da gre za družbo, ki je v stečaju. Uporaba pravil iz 148. člena OZ bi v tem primeru pripeljala do izvotlitve odškodninske odgovornosti tistega, ki je kot poseben organ zastopal družbo v stečajnem postopku. Odškodninska obveznost stranke zaradi vložitve tožbe je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbojna tožba zaradi oddelitve družbe ni bila očitno neutemeljena oziroma vložena zaradi zlorabe procesnih pravic.
VSRS Sodba in sklep III Ips 7/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019občasne terjatve - delna izpolnitev - zastaranje - zastaranje pravice - pretrganje zastaranja - pripoznava dolgaPripoznava dolga je lahko dana izrecno ali konkludentno, pri čemer tudi iz primeroma navedenih konkludentnih dejanj v drugem odstavku 364. člena OZ, to je plačilo na račun, plačilo obresti ali dano zavarovanje, jasno izhaja zakonska zahteva, da morajo biti dolžnikova ravnanja usmerjena v prenehanje obveznosti. Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Odločilno je, kako je izjava objektivno videti. Presoja jasnosti in določnosti dolžnikove izjave je objektivna, standard pa visok: okoliščine ne smejo vzbujati dvoma o tem, da je dolžnik pripoznal svojo obveznost.
VSRS Sodba III Ips 5/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019dokazovanje z izvedencem - pravilnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - vrednost poslovnega deležaZgolj morebitno nestrinjanje posamezne stranke tudi z dodatnimi pojasnili izvedenca še ne pomeni, da je zaradi tega podan utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, ki bi v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP nalagal sodišču pridobitev novega izvedenskega mnenja. Če je tožeča stranka ocenjevala, da odgovor izvedenca še vedno ni bil ustrezno prepričljiv, je imela možnost, da se tudi te nejasnosti z dodatnimi vprašanji razjasnijo.
VSRS Sklep III Ips 61/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2019finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - exceptio illegalis - obstoj škode - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravoUredba 1083/2006, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, v 98. členu ureja tudi "Finančne popravke držav članic" in določa, da država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi z odkritimi nepravilnostmi in da ti popravki obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. V osnovi pa opredeljuje tudi merila za odmero finančnih popravkov, saj določa, da država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada. S to določbo torej pravo EU nalaga državam članicam, da v primeru ugotovljenih kršitev upravičencem do evropskih sredstev naložijo finančni popravek. Navodila so v obravnavanem primeru postala del pogodbenega prava. Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka štelo, da ne obstaja pravna podlaga za naložitev pavšalnega zneska finančnih popravkov tožeče stranke toženi stranki. Ker je to stališče napačno, so ostale nepreizkušene številne druge...
VSRS Sodba II Ips 19/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019stavka - stavkovni sporazum - izpolnitev pogodbe - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - nemožnost izpolnitve pogodbe - sprejem normativne ureditve - načelo delitve oblasti - obligacija uspeha - obligacija prizadevanja - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - kolektivna pogodba - izplačilo dodatka - sodna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost specializiranega sodišča - civilnopravno razmerjeTožnik (sindikat) bi po eni strani bi lahko zaradi svoje delovnopravne vloge samo s svojim (uspešnim) kolektivnim pogajanjem neposredno vplival celo na (tuja) individualna delovnopravna razmerja oziroma koristi, medtem ko mu pogajalski položaj z vidika prizadevanja za drugačne sistemske rešitve glede položaja policistov na področju civilnega prava tega ne omogoča. Ker stavkovni sporazumi niso neposredno vplivali na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, je tudi z vidika civilnega razmerja strank razumljivo, da so bili že v zasnovi usmerjeni k prizadevanju za iskanje sistemskih rešitev, in ne k obligacijskopravnemu spreminjanju norm delovnega prava.
VSRS Sodba II Ips 10/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019gospodarska pogodba - poroštvo - solidarno poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - razdelitveni narok - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - načelo koncentracije postopka - pristop k izvršbi - status stranke v postopkuV obravnavani zadevi je prišlo do pretrganja zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika, ki učinkuje tudi proti tožencu kot poroku. Tožnica je namreč kot hipotekarna upnica v izvršilnem postopku zoper glavnega dolžnika, ki se je začel na predlog drugega (izvršilnega) upnika, na razdelitvenem naroku prijavila svojo terjatev z namenom, da bo iz prejete kupnine poplačana tudi njena terjatev do dolžnika. Prisilna izterjava denarne terjatve s prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku (na nepremičnino), ki se vodi na predlog drugega upnika, v skladu z jezikovno in logično razlago določbe 365. člena OZ pomeni dejanje upnika pred sodiščem, katerega namen je v izterjavi (oziroma poplačilu) terjatve. Zakonski dejanski stan določbe drugega odstavka 366. člena OZ se ne prilega obravnavanemu življenjskemu primeru, katerega dejanska podlaga je ugotovitev, da je hipotekarni upnik v izvršilnem postopku prijavil svojo terjatev, a do poplačila ni prišel, ker kupnina prodane...
VSRS Sodba II Ips 263/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.04.2019odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - skrbnost dobrega strokovnjaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - vmesna sodbaVrhovno sodišče pritrjuje pravni presoji sodišč nižjih stopenj, da brazgotina zaradi laparoskopskega posega ne predstavlja indikacije za opravo poroda s carskim rezom, kar je potrdil tudi izvedenec medicinske stroke. Odločitev o vaginalnem porodu je bila tako skladna s pravili stroke in zato v konkretnem primeru ni šlo za zdravniško napako, posledično pa tudi ni podana odgovornost prvo tožene stranke na tej pravni podlagi.

Izberi vse|Izvozi izbrane