Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 58070/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.07.2019obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - požig - razpolagalno upravičenje - odškodnina za uničenje stvari - nizkotni nagibiMotiv oziroma nizkoten nagib je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja požiga po drugem odstavku 222. člena KZ-1. Iz opisa dejanja izhaja, da je obsojenec dejanje storil z namenom pridobitve zavarovalnine in s tem premoženjske koristi gospodarski družbi, katere edini lastnik je on sam, kar je tako zavržno oziroma nizkotno, da je s tem izpolnjen tudi zakonski znak nizkotnih nagibov.
VSRS Sodba X Ips 28/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - Komisija za preprečevanje korupcije - zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem - zaključne ugotovitve KPK - objava zaključnega poročila na spletu - upravni akt - dolžnost sporočanja podatkov - obseg presoje izpodbijanega akta - pravica do izjave - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dopuščena revizijaDoločbe 41. in 43. člena ZIntPK določajo funkcionarjeve dolžnosti sporočanja podatkov, s tem pa tudi predmet nadzora. Vendar se na tej točki nadzor ne konča, saj lahko KPK na podlagi pridobljenih podatkov ugotavlja, ali se je zavezančevo premoženje od zadnje prijave glede na njegove zakonite dohodke nesorazmerno povečalo oziroma ali je podana znatna razlika med prijavljeno in dejansko vrednostjo premoženja. V teh primerih mora imeti zavezanec možnost pojasniti ugotovljena razhajanja (jim nasprotovati). Če je pri tem neuspešen, sledi obvestilo KPK organom, pristojnim za izvedbo drugih postopkov, saj ugotovitve o konkretnem primeru ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe (peti odstavek 13. člena ZIntPK). V 45. členu ZIntPK je KPK dano pooblastilo za ugotavljanje nadaljnjih okoliščin in za ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki temeljijo na teh okoliščinah. Zato te določbe...
VSRS Sklep X Ips 260/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izpolnjevanje pogojev za priznanje brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mesečni povprečni dohodek na člana družine - osebni stečaj prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - namen brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiPri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina. V primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, je zato utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Tretji odstavek 14. člena ZBPP je v primerjavi z 13. členom ZUPJS samostojna, specialna in tudi kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Enako velja tudi za nemožnost razpolaganja z določenim delom dohodka, saj po presoji Vrhovnega sodišča...
VSRS Sodba X Ips 22/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - naklon strehe - lokacijski pogoji - sprememba lokacijskih pogojev - sodba presenečenja - uporaba druge pravne podlage - potrebna skrbnost - pravica do izjave - dopuščena revizijaSprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1. Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.
VSRS Sklep X Ips 156/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.07.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - ukrepi Programa razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - standard obrazloženosti sodne odločbe - neizvedba glavne obravnave - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiIz obrazložitve prvostopenjske odločitve v upravnem sporu mora biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo, kar vse je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. S tem se torej povezuje potreba po argumentiranem stališču sodišča o razlogih za odločitev z opredelitvijo do bistvenih navedb strank v postopku. Na podlagi obrazložitve mora biti možna presoja o razumnosti sprejete odločitve. Stranka ima v upravnem sporu pravico predlagati dokaze v svojo korist, nima pa pravice, da so vsi predlagani dokazi tudi izvedeni. Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni...
VSRS Sodba II Ips 13/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019posojilna pogodba - premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - ničnost pogodbe - obličnost - nedovoljena pritožbena novota - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - zavrnitev revizijeNe drži očitek o zmotni uporabi določb 87. člena OZ in 47. ter 48. člena ZN. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da sta sporni posojilni pogodbi med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nični, ker nista bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
VSRS Sodba I Kp 52198/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.06.2019kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verodostojnost izpovedbePri storilcih kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ mora iti za zlorabo položaja pri doseganju spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj. Ta zloraba se kaže predvsem v izkoriščanju odnosa nadrejenosti, podan pa mora biti tudi drugi pogoj, da je otrok takšni osebi zaupan v varstvo. Molčeč prenos soodgovornosti staršev otroka na drugo osebo je mogoč tudi s konkludentnimi ravnanji oziroma molče, vendar morajo obstajati konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je bilo ravnanje staršev takšno, da so prepustili drugi osebi otroka v varstvo.
VSRS Sodba in sklep II Ips 159/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeSodišče prve stopnje je v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo stranke, da bo pravno podlago za odločitev tvoril tretji odstavek 72. člen SPZ. Tožnica je lahko spoznala, na podlagi katerih pravnoodločilnih dejstev bo sodišče odločilo. Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni uspela izpodbiti domneve o dobrovernosti druge toženke. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
VSRS Sklep II Ips 78/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - dopuščena revizijaV obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.
VSRS Sodba VIII Ips 24/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - položajni dodatek - pripadnik Slovenske vojskeSodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za...
VSRS Sodba VIII Ips 211/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019nezakonitost odpovedi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - upokojitev - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji za odmero - odpravninaZMEPIZ-1 v določbi 83. člena ne predstavlja ovire za priznanje delovnega razmerja v sodnem sporu tudi v primeru, če se je delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo kasneje ugotovljeno za nezakonito, upokojil. ZMEPIZ-1 v določbi 80. člena ne onemogoča spremembe zavarovalne podlage tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, temveč jo celo predvideva. ZMEPIZ-1 tudi sicer ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah, torej ima omejen doseg in vpliv na priznanje statusa delavca, ki se v sodnem sporu ugotavlja ob upoštevanju vsebine razmerja. Pri tem je pomembno, da zakonska ureditev na delovno pravnem področju nikjer ne določa, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče priznati tudi po upokojitvi, prav tako pa tega ne onemogoča...
VSRS Sklep VIII Ips 166/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019brezposelnost - starejši delavec - odklonilno ločeno mnenje - pravica do denarnega nadomestila - zavarovalna dobaZakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.
VSRS Sodba III Ips 18/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.06.2019stečajni postopek - delniška družba (d. d.) - neobstoj ločitvene pravice - sklenitev posojilne pogodbe - kapitalsko nadomestno posojilo - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnikaSmisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako interesi upnikov v tem trenutku prevladajo nad interesi družbenikov družbe. Pred stanjem insolventnosti družbe pa so družbeniki tisti, ki so gospodarji njene pravne usode in so zaradi možnosti seznanjenosti z razmerami v družbi v boljšem položaju kot njeni upniki. Ta privilegiran položaj lahko prav s kapitalskim nadomestnim posojilom neupravičeno izrabijo na račun upnikov, ki jih je zakonodajalec zato z ureditvijo v ZGD-1 v okoliščinah gospodarske krize družbe posebej zaščitil.
VSRS Sodba III Ips 24/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.06.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika iz družbe - razlogi za izstop - porušeni odnosi med družbeniki - prenos poslovnega deleža družbenika - pravica do prenosa poslovnega deleža - dopuščena revizijaPorušeni osebni odnosi med družbeniki sicer sami za sebe ne predstavljajo utemeljenega razloga za izstop družbenika iz družbe. Tak razlog pa je bil v konkretnem primeru podan glede na ugotovljeno ravnanje tožene stranke, ki pomeni oviranje dolžnikove pravice do prenosa poslovnega deleža.
VSRS Sodba I Ips 6238/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - podrejenost drugemu - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sklepanje o dokazanostiIz opisa življenjskega primera izhaja, da je bil obdolženec kot odrasel, štiridesetletni moški in zunajzakonski partner njene sestre med njenimi obiski petnajstletni oškodovanki nadrejen, kar zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja.
VSRS Sodba I Ips 25474/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč - naklep glavnega storilca - limitirana akcesornost udeležbe - namen protipravne prilastitve - direktni naklep obarvan s posebnim namenomZa presojo kaznivosti ravnanja obsojenca B. M. kot pomagača zadošča ugotovitev, da je obdolženi M. M. izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in pri tem ravnal protipravno, medtem ko njegova krivda z vidika presoje pomoči ni relevantna. Posebne namene, ki jih je zakonodajalec vključil v opis kaznivega dejanja (npr. prilastitveni namen pri tatvini, namen pridobitve protipravne premoženjske koristi,...) je namreč potrebno obravnavati kot subjektivne znake kaznivega dejanja. Tovrstne zakonske znake je potrebno šteti za del biti inkriminacije, pri čemer se vrednotenje teh namenov opravi na nivoju protipravnosti in ne šele na nivoju krivde, za kar se sicer zavzema zagovornik.
VSRS Sodba I Ips 4778/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sodnega varstva - sestava sodišča - zborno sojenje - senatno sojenje - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - dvom v nepristranskost sodnikov - videz nepristranskostiV fazi glavne obravnave je za odločanje o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP pristojen sodeči senat. Pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov sicer ne gre za sojenje, vendar pa je vprašanje nedovoljenosti dokazov pomembno tudi za odločanje o predmetu obtožbe. Sodba se namreč po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati na nedovoljene dokaze, zato je odločanje o tem vprašanju ključnega pomena za zakonitost sodbe. Nenazadnje postane odločitev predsednika senata o (ne)dovoljenosti dokazov del sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je dopustno izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je vprašanje pravilne sestave sodišča pri odločanju o (ne)dovoljenosti dokazov enakega pomena kot pri sojenju. Zgolj dejstvo, da je bil predlog za izločitev dokazov podan prepozno, še ne more voditi v zaključek, da lahko o njem odloči predsednik senata in ne sodeči senat. Zakonske norme o stvarni in funkcionalni...
VSRS Sklep I Ips 3598/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019evropski nalog za prijetje in predajo - ekstradicijski postopek - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ustavna pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost izrednega pravnega sredstvaZSKZDČEU-1 izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo. Vprašanje pravnih sredstev s pravico do pritožbe je torej v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Glede izrednih pravnih sredstev zakon ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP. Izredno pravno sredstvo zoper sklepe o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
VSRS Sodba I Ips 13230/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh kazenskih zakonikov - dokončano kaznivo dejanjePri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev gre za eno - kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Kljub temu, da posamezna ravnanja obsojenca izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1 (neplačilo regresa za leto 2009 in odpravnin), gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo ravnanje opredeli po strožji obliki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, ki se je začelo izvrševati v času veljavnosti KZ, nadaljevalo pa v času veljavnosti KZ-1, je treba dejanje pravno opredeliti po KZ-1, čeprav novi zakon za storilca ni milejši, ker na novo inkriminira izvršitveno ravnanje...
VSRS Sodba X Ips 30/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijoStranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi. Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki...

Izberi vse|Izvozi izbrane