Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 11523/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.09.2019kršitev kazenskega zakona - zloraba prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - osebne značilnosti oškodovanca - materialna izčrpanost pravnih sredstev - izpodbijanje primernosti kazenske sankcijePo presoji Vrhovnega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v opisanih in v dokaznem postopku ugotovljenih dejanjih obsojenke konkretizirano njeno sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja. Obsojenka je sodelovala pri prostituiranju več deklet na način, da je ustvarjala zaslužek, pri tem pa je šlo za kontinuirano, več let trajajočo dejavnost, ki je predstavljala utečen in donosen posel. Obsojenkino sodelovanje pri tuji prostituciji je obsegalo najemanje in razpolaganje s stanovanji, skrb za prevoz deklet na lokacije, kjer se je izvajala prostitucija, njeno oglaševanje in dogovarjanje s strankami za srečanja z dekleti, ki so ponujala spolne storitve, s čimer je dejansko vodila in posredno nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker je pri tem od oškodovank, ki so se nanjo zaradi osebnostnih potez in nepoznavanja jezika funkcionalno navezale – kar je obsojenka izkoriščala zavoljo teženj po lastnem finančnem okoriščanju –...
VSRS Sodba II Ips 208/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - višina odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dokazovanje - prosta dokazna ocenaNeutemeljen je revizijski očitek o kršitvi metodološkega napotka pri dokazni presoji (8. člena ZPP), češ da naj bi sodišči odločili izključno na podlagi izvedenskega mnenja. Prav pritožbeno sodišče je namreč izrecno presojalo zatrjevana nasprotja med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo (torej listinami v spisu) z vpogledom v te listine in nasprotij ni našlo. Tožnici pa je tudi pravilno pojasnilo, da njena lastna izpovedba glede določenih dejstev ne more imeti take teže, kot jo ima izvedensko mnenje, saj tožnica nima strokovnega znanja, da bi sama lahko vedela, kaj je dejanski vzrok določenih poškodb (predvsem diskus hernije). Prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po presoji revizijskega sodišča ustrezna.
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvoTožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde. Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
VSRS Sodba I Up 119/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.09.2019mednarodna zaščita - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločanje na glavni obravnavi - dokazna ocena - zaporna kazen - nova dejstva in novi dokazi - prerekanje dejstevPo presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje, pri tem je upoštevalo podatke upravnega spisa in svojo presojo, da je bila tožniku izrečena 15 letna zaporna kazen, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi. Predlaganje novih dokazov in ugotavljanje novih dejstev, kolikor se (prvič) ugotavljajo pred sodiščem (ob prej izpolnjeni predpostavki dopustnosti), mora namreč stranka prerekati oziroma jih zanikati, sicer se štejejo za priznana.
VSRS Sodba U 6/2019-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2019napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - odločanje po prostem preudarku - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - ocena sodniške službe - nadpovprečna delovna uspešnost - pravica do izjave - obseg sodne kontroleVrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba Sodnemu svetu zato, da lahko uresničuje svojo ustavno vlogo in preko nje prevzema svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, priznati pristojnost, da odloči, kateri kriteriji ocenjevanja iz 28. člena ZSS so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki jo sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Vrhovno sodišče na tem mestu dodaja, da je iz povsem enakih razlogov treba Sodnemu svetu priznati tudi pristojnost za sprejem načelnega stališča, da mora biti za napredovanje v višji sodniški naziv, pri katerem se sodniku po 34a. členu ZSS lahko naloži tudi odgovornejše in težje naloge, v oceni, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, njegova uspešnost in strokovnost izkazana izrazito (očitno) nadpovprečno. Ker Sodni svet RS o napredovanju sodnikov odloča po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu omejen na to, ali je njegovo oceno mogoče...
VSRS Sodba I Ips 47840/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.09.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo zagovornika - predložitev pooblastila - pravica do pritožbeDoločilo četrtega odstavka 76. člena ZKP je mogoče tolmačiti le tako, da je sodišče dolžno v primeru poziva na dopolnitev vloge, vlagatelja v vsakem primeru opozoriti na posledice opustitve ravnanja v nasprotju s pozivom. Na to obveznost sodišča ne more vplivati okoliščina, da je vlagatelj prava uka oseba. Čeprav je v obravnavani zadevi nesporno, da je bila zagovornica sodišču dolžna predložiti pooblastilo, njena opustitev pa predstavlja kršitev Kodeksa in ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to ne pomeni, da bi moral obsojenec zaradi tega ostati prikrajšan pri uresničevanju svoje pravice do pravnega sredstva. Obsojenec je namreč v predmetni zadevi s podpisom pooblastila odvetnici in s plačilom za izdelavo ter vložitev pritožbe, nedvomno izkazal namen izkoristiti pravico do pravnega sredstva. V obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi se obsojencu z opustitvijo vročitve sklepa o zavrženju pritožbe zagovornice, odrekla možnost...
VSRS Sklep X Ips 377/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.09.2019prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti - davki - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odvetnikVrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo, saj je v zvezi z istimi pravnimi vprašanji oziroma vprašanji skladnosti določb ZDavP-2 in ZOdv, v drugi zadevi vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenih zakonov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
VSRS Sodba VIII Ips 47/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019odpoklic predsednika uprave - prenehanje pogodbe o zaposlitviStranki sta v določbi 72. člena ZDR, ki je veljal v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, imeli pooblastilo, da v tej pogodbi drugače, kot pa je to sicer urejeno v zakonu, uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pa tudi v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas. Na tej podlagi sta se stranki lahko zakonito dogovorili, da se pogodba sklepa le za čas opravljanja funkcije (2. člen pogodbe) in da s prenehanjem funkcije predsednika uprave ugasnejo medsebojne pravice in obveznosti iz te pogodbe, ki so izrecno ali po namenu vezane na obstoj funkcije.
VSRS Sodba VIII Ips 186/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019javni sektor - direktor - pomočnik direktorja - nadurno deloV mednarodni ureditvi je poudarjena pravica do pravičnega plačila, kar vključuje tudi pravico do plačila oziroma višjega plačila za nadurno delo. Evropska socialna listina v drugem odstavku 4. člena v zvezi z uresničevanjem pravice do pravičnega plačila določa obveznost pogodbenic, da delavcem priznajo pravico do višjega plačila za nadurno delo, razen v izjemnih primerih. To pomeni, da ima tudi pravilo o višjem plačilu izjeme, ki pa se lahko nanašajo na posebne kategorije delavcev, in sicer zaposlene na nekaterih delovnih mestih s posebnimi odgovornostmi, ki običajno ne prejemajo plačila za nadurno delo. Ker izjeme za vodilne delavce glede nadurnega dela mednarodna ureditev predvideva, določba Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki izključuje upravičenost pomočnikov direktorjev do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, ni v nasprotju s to ureditvijo. Kompenzacijo za izključitev pravice do dodatka pomeni uvrstitev delovnih mest pomočnikov...
VSRS Sodba VIII Ips 4/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019odškodninska odgovornost delavca - odtujitev stvari - navadna škodaSodišče druge stopnje je ugotovilo, kar izhaja tudi iz trditev in predlaganih dokazov tožeče stranke, da ta od toženke vtožuje navadno škodo in ne izgubljenega dobička. Navadna škoda je zmanjšanje oškodovančevega premoženja, ki se najpogosteje odraža v uničenju ali poškodovanju določene stvari in v zvezi s tem v drugih pojavnih oblikah škode, ki so posledica tega uničenja ali poškodovanja (npr. stroški začasnega najema druge istovrstne stvari za čas od uničenja do nakupa nove, stroški popravila poškodovane stvari,...). Tožeča stranka ni navajala, da uveljavlja premoženjsko škodo od toženke zato, ker bi bil sporni aparat uničen ali poškodovan, ali pa zato, ker bi ji zaradi odtujenega aparata nastali kakšni stroški (npr. stroški najema drugega istovrstnega aparata). S tem, ko je navajala, da ji je toženka ta aparat odtujila in ji ga kljub pozivom ni vrnila, ni zadostila trditvenemu bremenu, da je do nastanka navadne škode zares prišlo. Poleg tega je...
VSRS Sklep VIII Ips 8/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednostiPri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil. Za opredelitev kršitve kot hujše torej ni ključen vrednostni, temveč vsebinski kriterij. Pomembno je, ali očitano ravnanje delavca predstavlja kršitev ključnih pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 342/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019sprememba delodajalca - prenos gospodarske enote - prenos strankPrva toženka je lahko obveznost iz tretjega odstavka 159. člena ZTFI izpolnila tako, da je na podlagi pogodbe prenesla vso dokumentacijo na drugo toženko za vse svoje stranke in so se stranke naknadno izrekale o možnostih, ki so jih imele na voljo (ostati pri drugi toženki ali izbrati drugo borznoposredniško družbo). V tem primeru bi to lahko bil ukrep, ki je (poleg finančnih ugodnosti) spodbudil stranke, da izberejo drugo toženko, na kar lahko nakazuje tudi veliko število strank, za katere sedaj opravlja borznoposredniške storitve druga toženka. Lahko pa je obveznost izpolnila tako, da je prenos dokumentacije opravila glede na predhodno (izrecno) izbiro strank, torej na drugo toženko in druge borznoposredniške družbe, ki so jih izbrale stranke. Zato v primeru slednjega veliko število strank, ki so prešle k drugi toženki, ne bo odločilno.
VSRS Sodba VIII Ips 9/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - delo pri pravnih prednikih delodajalcaV sodni praksi se je oblikovalo stališče (npr. sodba VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005), da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec; zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker delavec v zgoraj naštetih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v...
VSRS Sodba VIII Ips 46/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - ničnost - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmernostStališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost materialnopravnega ugovora, vendar je to stališče zelo sporno, saj uporaba zakonskega izraza, da sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, jasno pomeni, da gre za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe oziroma v podobnih primerih kot je tudi konkreten, nasprotne (oblikovalne) tožbe, ne pa samo z ugovorom. Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna, saj pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zavezi delavca) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zavezi delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko)...
VSRS Sodba II Ips 205/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019novacija - solidarna obveznost - odpust obveznosti v osebnem stečaju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločba - protispisnost - zavrnitev revizijeGlede na ugotovitev nižjih sodišč, da sta se toženca s tožnikom dogovorila, da se prvotna soinvestitorska pogodba preoblikuje v posojilno pogodbo (saj toženca po zaključku investicije nista mogla (ali želela) tožniku vrniti denarja), sta nižji sodišči pravilno zaključili, da predstavlja dolg tožencev znesek, ki je bil dogovorjen v prvi posojilni pogodbi (126.231,00 EUR skupaj z obrestmi) in ne znesek, ki je bil dogovorjen v soinvestitorski pogodbi.
VSRS Sodba I Ips 43679/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.09.2019kršitev določb kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna dispozicija - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - primeren čas za pripravo obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanjaKot je utemeljeno presodilo že pritožbeno sodišče (21. točka razlogov sodbe) kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu sodi v poglavje KZ-1, ki ureja kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, vendar pa ne gre za blanketno dispozicijo, ki bi se sklicevala na dopolnilno normo – pravni predpis s področja delovnega prava.
VSRS Sklep II DoR 289/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med boleznijo in smrtjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sodba II Ips 111/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019prodajna pogodba za nepremičnino - oblika pogodbe - ustna pogodba - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - priposestvovanje - dobra vera - zastaranje - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - načelo neposrednosti - metodološki napotek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlogKršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna: (a) neupoštevanje metode iz 8. člena ZPP; ali (b) vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena, ki je v nasprotju z neformalnimi dokaznimi pravili, zato je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora revident, ki se sklicuje na kršitev 8. člena ZPP, revizijsko sodišče prepričati, da dokazna ocena nižjih sodišč ne izpolnjuje temeljnih postulatov metode proste dokazne ocene. V revizijskem postopku zato ni (več) bistveno, ali je bila resnica pravilno ugotovljena, ampak le še to, kako je bila ugotovljena. Pomembno je torej spoštovanje metode, ki jo 8. člen ZPP začrtuje le formalno, medtem ko vsebinski vidik dokazne ocene tvorijo splošni zakoni logike, psihologije, znanosti in izkušenj na splošno.
VSRS Sodba III Ips 19/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019odkupna pravica za nakup delnic - opcija - delniška nakupna opcija - zastaranje - dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevkaOb ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
VSRS Sodba III Ips 30/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvoDoločbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS. Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na...

Izberi vse|Izvozi izbrane