Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6934cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 24/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatekSodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za...
VSRS Sklep VIII Ips 166/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019brezposelnost - starejši delavec - odklonilno ločeno mnenje - pravica do denarnega nadomestila - zavarovalna dobaZakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.
VSRS Sodba I Ips 13230/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh kazenskih zakonikov - dokončano kaznivo dejanjePri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev gre za eno - kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Kljub temu, da posamezna ravnanja obsojenca izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1 (neplačilo regresa za leto 2009 in odpravnin), gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo ravnanje opredeli po strožji obliki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, ki se je začelo izvrševati v času veljavnosti KZ, nadaljevalo pa v času veljavnosti KZ-1, je treba dejanje pravno opredeliti po KZ-1, čeprav novi zakon za storilca ni milejši, ker na novo inkriminira izvršitveno ravnanje...
VSRS Sodba I Ips 4778/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sodnega varstva - sestava sodišča - zborno sojenje - senatno sojenje - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - dvom v nepristranskost sodnikov - videz nepristranskostiV fazi glavne obravnave je za odločanje o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP pristojen sodeči senat. Pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov sicer ne gre za sojenje, vendar pa je vprašanje nedovoljenosti dokazov pomembno tudi za odločanje o predmetu obtožbe. Sodba se namreč po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati na nedovoljene dokaze, zato je odločanje o tem vprašanju ključnega pomena za zakonitost sodbe. Nenazadnje postane odločitev predsednika senata o (ne)dovoljenosti dokazov del sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je dopustno izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je vprašanje pravilne sestave sodišča pri odločanju o (ne)dovoljenosti dokazov enakega pomena kot pri sojenju. Zgolj dejstvo, da je bil predlog za izločitev dokazov podan prepozno, še ne more voditi v zaključek, da lahko o njem odloči predsednik senata in ne sodeči senat. Zakonske norme o stvarni in funkcionalni...
VSRS Sklep I Ips 3598/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019evropski nalog za prijetje in predajo - ekstradicijski postopek - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ustavna pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost izrednega pravnega sredstvaZSKZDČEU-1 izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo. Vprašanje pravnih sredstev s pravico do pritožbe je torej v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Glede izrednih pravnih sredstev zakon ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP. Izredno pravno sredstvo zoper sklepe o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
VSRS Sodba I Ips 6238/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - podrejenost drugemu - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sklepanje o dokazanostiIz opisa življenjskega primera izhaja, da je bil obdolženec kot odrasel, štiridesetletni moški in zunajzakonski partner njene sestre med njenimi obiski petnajstletni oškodovanki nadrejen, kar zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja.
VSRS Sodba I Ips 25474/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.06.2019obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč - naklep glavnega storilca - limitirana akcesornost udeležbe - namen protipravne prilastitve - direktni naklep obarvan s posebnim namenomZa presojo kaznivosti ravnanja obsojenca B. M. kot pomagača zadošča ugotovitev, da je obdolženi M. M. izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in pri tem ravnal protipravno, medtem ko njegova krivda z vidika presoje pomoči ni relevantna. Posebne namene, ki jih je zakonodajalec vključil v opis kaznivega dejanja (npr. prilastitveni namen pri tatvini, namen pridobitve protipravne premoženjske koristi,...) je namreč potrebno obravnavati kot subjektivne znake kaznivega dejanja. Tovrstne zakonske znake je potrebno šteti za del biti inkriminacije, pri čemer se vrednotenje teh namenov opravi na nivoju protipravnosti in ne šele na nivoju krivde, za kar se sicer zavzema zagovornik.
VSRS Sodba X Ips 30/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijoStranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi. Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki...
VSRS Sodba II Ips 110/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019dovoljenost revizije - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - osebni stečaj - ločitvena pravica - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdoNi mogoče šteti, da vložena tožba nima podlage v nobenem predpisu, že samo zato, ker bi bila morda na pravdo (zaradi uporabe napačne določbe konkretnega predpisa) napotena napačna oseba. Če je izdan napotitveni sklep in se tožnik ravna po njem, tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni mogoče zavreči.
VSRS Sklep II Ips 65/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - prodaja nepremičnine - pogodbena kazen - kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni - dopuščena revizijaObrazložitev izpodbijane sodbe je, v povezavi s sprejeto odločitvijo, dvoumna in protislovna.
VSRS Sodba II Ips 85/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - izročitev dokumentacije, potrebne za registracijo vozila - sprejem izpolnitve - prevzem vozila v posest - izguba pravic - odstop od pogodbe - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizijaTožnik bi ob izpolnjevanju pogodbe, torej ob izročitvi avtomobila in nepopolne dokumentacije vsekakor lahko izbiral na eni strani med odklonitvijo izpolnitve in zahtevkom za izpolnitev pogodbe ter na drugi strani med sprejemom take (nepopolne) izpolnitve in uveljavljanjem ustreznih jamčevalnih sankcij. Ker je izpolnitev sprejel in šele po več kot letu in pol začel odklanjati izpolnitev ter uveljavljati sankcije zaradi neizpolnitve, pri čemer je to storil celo že po tem, ko je s tožbo uveljavljal jamčevalne zahtevke za stvarne napake, bi bil njegov odstop od pogodbe v neskladju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), in sicer s tistim vidikom načela, ki ga ponazarja izrek „venire contra factum proprium“.
VSRS Sodba II Ips 117/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaIzpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
VSRS Sodba I Ips 55014/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.06.2019kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - obrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogovSodišče je objektivno presojalo obsojenčeva ravnanja, takšna presoja pa ni nujno enaka oškodovankini subjektivni presoji in še manj od le-te odvisna.
VSRS Sodba I Ips 14205/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.06.2019relativna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - obrazložitev sklepov senata v zapisniku o glavni obravnavi - neopredelitev do dokaznih predlogov - utemeljitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - vpliv na zakonitost sodbe - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - obrazložitev izvedenih dokazov - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitve kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - direktni naklep - odvzem protipravne premoženjske koristi - stranska denarna kazen - koristoljubnost - nadaljevano kaznivo dejanjeSodišče mora odločiti o vseh dokaznih predlogih, ki jih predlagajo stranke. Na glavni obravnavi mora predsednik senata oziroma sodnik odločiti o dokaznih predlogih oziroma o predlogih strank (tretji odstavek 299. člena ZKP) in razloge za zavrnitev predloga oziroma dokaznega predloga s kratko obrazložitvijo vpisati v zapisnik o glavni obravnavi (peti odstavek 299. člena ZKP). Po določbi sedmega odstavka 364. člena ZKP pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti, iz katerih razlogov ni ugodilo predlogom strank. Če sodišče ni odločilo o dokaznem predlogu, ali če ni navedlo razlogov o zavrnitvi dokaznega predloga ter svoje odločitve ni pojasnilo v razlogih sodbe, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena v zvezi s tretjim oziroma četrtim odstavkom 299. člena ali sedmim odstavkom 364. člena ZKP (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP). Gospodarska družba je pridobila ugodnost, to je sredstva s (lažnim) prikazovanjem,...
VSRS Sodba VIII Ips 167/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v slovenijiPojem izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Vrhovno sodišče je že sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Ugotovitev sodišč, da se je v spornem obdobju izvajala klasična metoda na odprtem srcu, ki je po učinku enakovredna minimalno invazivni metodi, bi zato lahko pomenila, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane. Vendar so bile v konkretnem primeru ugotovljene tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati pri zapolnitvi tega pravnega standarda.
VSRS Sodba VIII Ips 153/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen časNazadnje sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas bi bila neveljavna le v primeru, če bi bili podani razlogi za njeno ničnost ali izpodbojnost v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Tožena stranka utemeljeno navaja, da tožnica veljavnosti te pogodbe niti ni izpodbijala, zato ta velja. Že zato je dodatno razlogovanje sodišč o tem, da naj bi jo tožnica podpisala zaradi strahu pred izgubo zaposlitve, iz česar sta zaključili, da se z njo ni odpovedala opravljanju pedagoškega dela pri toženi stranki, neutemeljeno.
VSRS Sodba VIII Ips 174/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019plače javnih uslužbencev - razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - veljavnost aneksaSodišče druge stopnje je pri določitvi pravne podlage za izplačilo razlike v plači upoštevalo Aneks št. 2, ki je za delovno mesto kriminalistični inšpektor, ki se opravlja v nazivu kriminalistični inšpektor III, res določal izhodiščni plačni razred 30, z napredovanji pa 35. Vendar je navedena ureditev, kot pravilno opozarja toženka v reviziji, začela veljati 23. 7. 2016, torej po datumu premestitve tožnika. V času njegove premestitve, 1. 10. 2013, je Akt o sistemizaciji tožene stranke za delovno mesto kriminalistični inšpektor v nazivu kriminalistični inšpektor III določal izhodiščni plačni razred 29 in 5 napredovalnih razredov. Enako je določal tudi takrat veljavni peti odstavek 14. člena KPDU (ki je veljal od 9. 11. 2010 do 31. 12. 2015). Ker je bila plača tožnika ob premestitvi pravilno določena in izplačana, do razlike v plači za čas od 1. 10. 2013 do 30. 4. 2015 ni upravičen.
VSRS Sklep II Ips 46/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.05.2019povrnitev škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - porod - dokazovanje - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravicSodišče mora dokaz z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Sodišče druge stopnje ima sicer prav, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da so bakterije, kadar organizem ne reagira na antibiotično terapijo, povzročitelji sepse ne glede na vsebino maternice. Vendar tožnica že ves čas opozarja, da za takšno ugotovitev ni podlage v izdelanem izvedenskem mnenju. Glede na v 17. točki povzeta pojasnila izvedenke na naroku, je namreč utemeljen ugovor tožnice, da iz njih ne izhaja jasna ocena, da bi zato, ker tožničin organizem ni odreagiral na antibiotično terapijo, bakterije v vsakem primeru same zase povzročile sepso, ne glede na to, ali je bila v maternici zaostala posteljica.
VSRS Sodba I Ips 4680/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.05.2019obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - alternativna dispozicija - preslepitveni namen - najemno razmerje - trajanje najemne pogodbe - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorovBistvo teorije o realizaciji je, da je bila pogodba sklenjena, četudi ne na predpisan način. Z izpolnitvijo pogodbe, njeno realizacijo, je razmerje med strankama stabilizirano, dosežen pa je tudi namen obvezno predpisane pogodbene oblike – varstvo strank pred nepremišljenostjo pri sklepanju pogodb. Na takšen način pogodba, kljub pomanjkanju obvezne pisne oblike, konvalidira in ostane v veljavi. Kaznivo dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti na dva alternativno določena izvršitvena načina in sicer s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Oba izvršitvena načina tega kaznivega dejanja se med seboj dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine in prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
VSRS Sodba I Up 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2019mednarodna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno ocenoPritožnica uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je v obravnavani zadevi dopusten, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi sàmo ugotovilo dejansko stanje. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja se pojavlja predvsem v treh oblikah, kot zmotna dokazna ocena, kot zmotna uporaba pravil izkušenj ali uporaba napačnih oziroma na konkreten primer neuporabljivih izkustvenih pravil. Za utemeljitev katerekoli od teh oblik pa ne zadošča, da pritožnik navede le, katero dejstvo je zmotno ugotovljeno, temveč mora tudi argumentirati, zakaj naj bi bilo stališče sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno.

Izberi vse|Izvozi izbrane